Bliža se konec leta 2021, ki je bilo za mnoge zelo težko leto, predvsem zaradi ukrepov, ki so nastali zaradi epidemije. A v vsem je potrebno najti pozitivno stvar pravi naš tokratni sogovornik. Ima zveneč priimek, prihaja iz Skandinavije s pridihom Balkana, a kot pravijo z manirami Nemca. Perfekcionist, pozitivna oseba in še kaj bi lahko rekli za 23-letnika, ki se že od zgodnjega otroštva podi za žogo, saj je okroglo usnje brcal že pri vsega štirih letih v tretjem največjem mestu Finske. Njegov oče Senad in mama Zilha prihajata iz Srebrenice v BiH. Naprej je oče leta 1996 odšel na Finsko, leto kasneje pa še soproga z dvema malima otrokoma. Njun tretji otrok Haris pa se je rodil v mestu Tampere na jugovzhodu Finske.


To poletje se je Haris Ibrahimović preselil na obalo, kjer se je pod taktirko Alena Ščulca hitro vklopil, uigral in že pokazal, da je izjemen nogometaš. Gimnazijski maturant je bil denimo pred skoraj šestimi leti blizu prestopa v nemški SV Werder Bremen….

GDAJ STE ZAČELI TRENIRATI NOGOMET IN KDO VAS JE ZANJ NAVDUŠIL?

Moji spomini segajo v leto 2002, ko sem se kot štiriletnik podil za žogo v naselju z otroci, ki so bili od mene starejši 5 in 6 let. Z devetimi leti sem začel trenirati v klubu Ilves FC v Tampereju. Navdušil sem se sam, a največji motivator mi je bil oče, ki je bil na vseh tekmah, me vzpodbujal v najtežjih trenutkih tudi, ko drugi niso verjeli vame. Vedno me je spremljal ne glede na to, da je Finska kot vemo zelo hladna dežela, kjer je veliko dežja, snega…on mi je dal največ energije in mi jo daje še sedaj.

KDO JE BIL VAŠ PRVI TRENER IN KAKO BI GA OPISALI?

Moj prvi trener je bil Atte Kangas. Tedaj je štel 24 let, tudi sam je bil nogometaš v nižjih ligah Finske. Ni bil še izkušen trener, a je imel tisto nekaj v sebi, da je znal vse speljati kot je treba. Pustil mi je svobodo v igri in bil je velik motivator. Še vedno spremlja mojo kariero.

NA KATEREM IGRALNEM POLOŽAJU IGRATE IN NA KATEREM ŠE LAHKO?

Najraje igram desnega krilnega napadalca, lahko tudi levega kot pravijo, da imam tudi levo nogo dobro. Zadnja leta pa sem dosti igral tudi kot napadalec.

SLOVENIJA JE ČETRTA DEŽELA V KATERI IGRATE, KLJUB ROSNIM 23 LETOM. KAKO BI OPISALI TE DRŽAVE?

Prva dežela izven finskih meja je bil Izrael. Tam so odlični navijači,kjer se igra tehničen in hiter nogomet. Tam so igralci cenjeni in prepoznavni.Tudi v Nemčiji mi je bilo všeč, a je tamkajšnji stil igre precej agresiven in igrajo na fizično moč. Trenutno sem v Sloveniji, kjer se počutim zelo dobro. Liga je zanimiva, igralci so zelo dobri in se zelo dobro igra. Lahko bi rekel, da se igra po pameti in vsak lahko vsakega premaga kar je magnet za gledalce in navijače.

SEDAJ STE V KLUBU JADRAN DEKANI. PRED MNOGIMI LETI SO IGRALI V PRVI LIGI. GRE ZA MESTECE BLIZU MEJE Z ITALIJO. KAKO SO VAS SPREJELI SOIGRALCI, UPRAVA NAVIJAČI IN KAKO SE POČUTITE?

Izjemni vtisi že od pevega dne. Lepo so me sprejeli vsi v klubu od uprave, soigralcev. Navijači pa so mi polepšali leto, ko sem jih slišal peti moje ime na tekmi s Primorjem.

DOBRE TRI MESECE STE V SLOVENIJI. DESET TEKEM IN DVA GOLA JE VAŠA BILANCA. KAKO STE ZADOVOLJNI Z VAŠIM UČINKOM IN KAKŠNA JE LIGA PO VAŠI OCENI?

Trenutno sem zadovoljen s svojo igro, saj sem imel na vsaki tekmi nekaj dobrih akcij in bil tudi nevaren za nasprotnikov gol. Kot ekipa smo imeli težko obdobje, kjer smo izgubili precej točk. Na koncu smo se vendarle zbrali, uigrali in sliko spreobrnili. Namreč na zadnjih petih srečanjih smo prišli do desetih točk. Liga je kot sem že omenil zanimiva, če primirjam z igranjem v Nemčiji, kjer sem igral v četrtoligaški konkurenci bi rekel, da je druga liga v Sloveniji bolj kakovostna.

KAKO JE PRIŠLO DO TEGA, DA IGRATE V DEKANIH, SLOVENIJI? KAKO POZNATE SLOVENIJO?

V bistvu smo bili v dogovoru za moj prihod že v minuli sezoni, ampak zaradi pandemije, ki vlada tega tedaj nismo speljali. No, letos pa so se “vrata” odprla in sem se odločil priti. Semkaj sem prišel preko svojega agenta, ki pozna ljudi iz kluba. Slovenije ne poznam, saj nisem bil prej nikoli tu, a jo imam namen raziskati.

MED VAŠIM DOMAČIM KRAJEM IN MESTOM, KJER SEDAJ IGRATE JE 2400 KM RAZLIKE. KAJ VAM JE VŠEČ V DEKANIH IN SLOVENIJI?

Klima, saj je sedaj v mojem Tampereju -18, povečini imamo slabo vreme. V Sloveniji, predvsem na Primorskem pa je to povsem druga slika. Ljudje v Dekanih in Sloveniji so zelo v redu.

S KATERIM SOIGRALCEM SE NAJBOLJ UJAMETE?

Zelo dobro se razumem z vsemi, a ker največ časa preživim s cimroma, sta to morda ona dva (Dimitrije Jolović in Nenad Stojanović).

KAKO VI VIDITE TRENERJA ALENA ŠĆULCA?

Gre za izjemnega trenerja, ki verjame v svoje igralce. Tudi v zasebnem življenju je dober človek, saj priskoči na pomoč v vsaki situaciji.

KAJ NAJRAJE JESTE IN PIJETE?

Sem ljubitelj vseh jedi in nisem izbirčen. Pijem vodo, občasno, a zelo redko pa se pregrešim in spijem kolo.

IMAMO EN KUP ŠPORTNIH ZNAMK. KATERA JE VAM NAJLJUBŠA?

Že od 10 leta sem nosil nogometne čevlje Nike. Tako, da prisegam na to ameriško znamko.

KAKŠEN JE VAŠ SLOG OBLAČENJA IN KATERA BARVA VAM JE NAJLEPŠA?

Bolj športno, če je kaka svečanost pa temu primirno. Svetle barve imam rad, prav barva pa rdeča.

KDO JE VAŠ NOGOMETNI VZORNIK?

Cristiano Ronaldo. Ali morda še moj večji vzornik je Zlatan Ibrahimović. Po mojem mnenju sta oba izvenserijska igralca, kar sta pokazala povsod kjer sta bila.

V DEKANIH NOSITE ŠTEVILKO 28. KATERO ŠTEVILKO IMATE RADI IN KAKO JE PRIŠLO DO IZBIRE TE ŠTEVILKE?

Rad nosim dres s številko 10. Ampak, ker je ta številka zasedena sem se odločil za 28. Šel sem na kombinacijo 2+8=10

VAS DOMAČI IN SORODNIKI PODPIRAJO PRI VAŠI NOGOMETNI KARIERI?

Vsa družina me podpira in če bi igral kje bližje bi me prišli bodriti s tribun. Vedo, da so to moje sanje, da to rad počnem in verjamejo vame.

ROJENI STE NA FINSKEM. DEŽELI DEBITANTOV NA MINULEM PRVENSTVU EVROPE. KAKO BI VI OPISALI TAMKAJŠNJI NOGOMET? V SMISLU KAKO JE BILO PREJ IN ZADNJA LETA?

Zadnjih pet let je finski nogomet izjemno napredoval. Velike korake naprej so naredili v kakovosti lige in reprezentance. Prej se ni veliko vlagalo v nogomet, niti ni šlo veliko igralcev igrati izven meja. Sedaj je drugače, saj so številni odšli v tujino, kjer igrajo v dobrih klubih in ligah.

ZA KATERI KLUB STISKATE PESTI?

Že od leta 2010 sem pristaš belega baleta, torej španski Real Madrid.

VAJINA STARŠA STA IZ BiH. A OBIŠČETE KAJ TO DRŽAVO?

Rad grem v Bosno, sicer ne morem iti vsako leto, tako, da bi rekel, ko je čas…

KJE SE VIDITE ČEZ 5 LET IN SI ŽELITE TUDI PO KARIERI OSTATI V NOGOMETU?

Moje sanje so, da nekega dne igram v Italiji in upam, da se mi bo to izpolnilo. Definitivno ostajam v nogometu, sicer še ne vem ali kot trener ali funkcionar.

VI STE NAJMLAJŠI OTROK. KDO STA PA STAREJŠA? KAKO PREŽIVLJATE PROSTI ČAS?

Najstarejša je sestra Meliha, ki je stara 35 let in mamica dveh otrok. Tako, da sem presrečen stric. Tu je še 27-letni brat Salih. Z obema se zelo dobro razumem in smo med seboj povezani. Prostega časa nimam veliko, ko ga imam pa ga recimo izkoristim za izhod, da spijem kavo s prijatelji.

KAKŠNA GLASBA VAM JE NAJBOLJ PRI SRCU?

Da se sprostim poslušam Dina Merlina, drugače pa vsa Balkanska glasba.

NEKATERI LJUDJE IMAJO SVOJ MOTO. GA IMATE TUDI VI IN KAJ BI PRIPOROČALI MLADIM NOGOMETAŠEM IZ NOGOMETNIH ŠOL? KAJ VAM POMENI ŠPORT?

Tvoja ljubezen me krepi, tvoje sovraštvo je neustavljivo je moj moto. Verjemite sami vase in v vaše sanje. Bodite močni in ne dopustite ljudem, da vam preprečijo sanje. Šport je način življenja, brez njega ne bi bilo enako.

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od Mirsad K. Čavalić
Naloži več novic iz Intervjuji

Dodaj odgovor

Poglejte še

»Presrečen, nad tem, kar sem dosegel« – Intervju z Robertom Ponisem ob koncu kariere

Po d olgi in bogati karieri ja zadnjikrat v piščalko pihnil Koprski sodnik Roberto Ponis, …