Nejc Vidmar: “Kapetanski trak? Še ena čast in tudi nagrada!”

Foto: Jure Banfi

Ljubljančani so danes prestolnico znova zamenjali za Čatež, kjer bodo vnovič trenirali štiri dni, nato pa se bodo, podobno kot Maribor, tudi sami odpravili v vremensko prijaznejšo Turčijo. Še pred odhodom na Dolenjsko smo po sobotni tekmi v Umagu, kjer so se zeleno-beli udarili s Krškim, pred naš mikrofon povabili novopečenega kapetana zmajev Nejca Vidmarja.

Vratar Olimpije je v pričakovanju skorajšnjega povratka na zelenice, po tem ko je bilo še pred pričetkom letošnje sezone naznanjeno, da vsaj do konca leta Ljubljančani nanj zaradi poškodbe ramena ne bodo mogli računati. Kot kaže, bo Luka Elsner kaj kmalu lahko znova računal na obrambe 26-letnega vratarja. “Še vedno moram biti pazljiv, ker so tekme lahko nevarne, treniram pa praktično že povsem normalno. Verjamem, da bom že v kratkem tudi na prijateljskih tekmah stal v golu. Bomo pa videli, če bo to še pred odhodom Turčijo. Po selitvi v Antalyjo bi že moral stopiti med vratnici, v kolikor želim biti na voljo trenerju 25. februarja,” nam je uvodoma dejal nekdanji član Domžal.

Kot za vsakega športnika, je bilo tudi njemu težko spremljati soigralce s tribune. “Zagotovo je težko. Enkrat je sicer malce lažje, drugič pa znova težje gledati tekme, saj nimaš moči, da bi soigralcem priskočil na pomoč. Čeprav ni še nič izgubljenega, nimamo ne prednosti in tudi ne zaostajamo, tako da bo lepo znova pričeti in videli bomo, kdo bo boljši. Verjamem, da se bomo dobro pripravili in bomo tisti, ki bomo slavili,” napoveduje boj za naslov prvaka slovenskega prvenstva, ki je vsaj do konca maja še vedno v lasti Olimpije.

Med okrevanjem se je zeleni Vidmar, kot mu večkrat pravijo pristaši Olimpije, preizkusil tudi v vlogi ambasadorja svojega kluba. Kot nam je priznal, se je želel tega področja lotiti že v preteklosti: “Gre za stvari, ki malce preusmerijo misli od težke poškodbe. Na takšen način lahko pomagam sebi in tudi klubu. Vse je bilo storjeno z namenom, da mi je bilo čim lažje na poti vrnitve. Če gre za moj klub, v tem primeru Olimpijo, pa je takšne stvari še veliko lažje početi, saj jih delaš z veseljem. Nekaterim je bilo to všeč, spet drugim ne, vendar vselej pravim, da sem to jaz. Ni moja težava, če to komur ni bilo všeč. To počnem za dobro kluba, ker tako čutim,” s ponosom razlaga oče dveh hčerk, ki tudi v času igranja za Domžale ni skrival naklonjenosti zeleno-beli barvi, ki jo večkrat predstavlja tudi z ogledi predvsem hokejskih tekem Olimpije.

Kot že zapisano, Vidmar po poškodbi rame že odšteva dni do dokončne vrnitve na igrišča, ko se bo za mesto v golu Olimpije boril s še dvema vratarjem. V uvodu sezone ga je v vratih najprej zamenjal Aleksander Šeliga, Luka Elsner pa je priložnost namenil mlademu Roku Vodišku, ki bo Vidmarju predstavljal prvega konkurenta: “Rok je definitivno izkoristil svojo priložnost, ki mu je bila ponujena in jo je zagrabil z obema rokama. Zame tako ni nič samoumevnega, ne bom kar tako dobil mesta v golu. Za to se bo potrebno dokazati na prihajajočih tekmah in verjamem, da bova imela pošteno borbo za mesto v vratih.”

Vidmar je v primerjavi z osem let mlajšim Vodiškom že precej izkušen vratar, mlajšega kolega pa je v času, ko je okreval po zdaj že večkrat omenjeni poškodbi lahko spremljal tudi s tribune. Tako nas je zanimalo, če je možno med njima povleči tudi kakšno vzporednico? “Vratarje je težko primerjati, saj ima vsak svoj način branjenja in zato vzporednic niti ne bi vlekel. Gre za fanta, ki ima pred sabo svetlo prihodnost. Upam, da mu bo tudi zdravje služilo in mislim, da je meja zgolj nebo,” je z nasmeh na obrazu poudaril Ljubljančan.

Zaradi ostre konkurence v boju za vratarski položaj bi se lahko zgodilo, da bi kateri od obeh kandidatov zapustil zmajevo gnezdo, nenazadnje je željo po preizkusu v tujini naš sogovornik izrazil že nekajkrat. V enem od intervjujev je selitev v tujino potihoma napovedoval tudi Ranko Stojić, a se Vidmar s prestopom, v preteklosti je bila največkrat omenjena Italija, ne obremenjuje: “To je naloga direktorja, ki skrbi za te stvari. Blaznih želja glede tega nimam. Kakršnakoli ponudba s tujine bo že prišla, bom o njej premislil in jo pretehtal. Želja po odhodu v tujino ostaja, kje ali kam pa bo pokazala prihodnost. Kot sem že dejal, ne pod vsako ceno, zavedam se, da za sabo družino in v kolikor se bodo pogoji skladali z mojimi željami, tujina ostaja želja. Če je to Italija in bodo izpolnjeni osnovni pogoji, zakaj pa ne…”

Prav SNPortal je imel to priložnost, da je bil prvi medij, ki je opravil pogovor z Vidmarjem, po tem ko mu je bil zaupan kapetanski trak. “To je še ena čast in tudi nagrada. V čast mi je, da mi je bil dodeljen naziv kapetana. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bom to upravičil tako na igrišču kot izven njega in da bom vlogo kapetana Olimpije predstavljal v najlepši luči. Upam, da bom zadovoljil standarde, ki so postavljeni visoko.Igram za Olimpijo in to je nekaj več v tem prostoru,” je zadovoljno zaključil novi kapetan ljubljanskega moštva.