Foto: Nicky Kristl Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin V zadnjem času se v ženskem nogometu pojavljajo ponavljajoče poškodbe kolena, s tem pa tudi odsotnost nekaterih nogometašic tudi do šest mesecev ali pa še dlje. V spodnji kolumni bomo poizkušali razložiti, zakaj so ženske bolj nagnjene k poškodbi kolena kot moški. Tudi precej slovenskih nogometašic ima težave s križnimi vezmi. Gre za izjemno pogost pojav v ženskem nogometu in tudi slovenski ženski nogomet ni imun na takšne poškodbe, kar se je v preteklosti že nekajkrat potrdilo. Raziskave s strani FIFA so dokazale, da so ženske kar dvakrat do celo šestkrat bolj naklonjene poškodbam križnih vezi kot moški in to zaradi fizioloških razlik, kot so naprimer nasplošno širši kolki, kar poveča kot noge do kolena, so pa eden glavnih faktorjev tudi manj razvite mišice, ki kolenu pri pristajanju preprečujejo obračanje navznoter. Kljub temu pa velja omeniti, da je stopnja poškodb celega telesa za ženske nižja kot za moške. Pippa Bennett, angleška medicinska sodelavka, je sodelovala z angleško žensko reprezentanco več kot petnajst let. Za angleški BBC je povedala: “Splošno gledano sta dve možnosti, kako si strgati vezi. Pri pristajanju ob skoku z nekoliko ravnim kolenom in ob upogibu kolena navznoter.” Tudi Ella Turner, športna znanstvenica, pojasni pojav poškodb kolena: “V nogometu so sile, ki gredo čez telo nogometašice, tudi do štirikrat večje od telesne mase in če se igralka ne premika pravilno, se tveganje za poškodbe izjemno poveča.” Veliko žensk ima slabo razvite stegensko in srednje zadnjično mišico. Te mišice so ob strani kolka njihova naloga pa je, da poravna pravilno koleno.” UMETNA TRAVA Še eden izmed faktorjev je tudi igranje nogometa na sintetični površini. Če pogledamo v angleško žensko Premier ligo, ugotovimo, da tako Liverpool kot tudi Everton igrata na umetni travi, posledično je v minulih dveh sezonah kar pet igralk staknilo poškodbe kolena. Omeniti velja, da je umetna travnata površina dvignila precej prahu tudi pred svetovnim prvenstvom v Kanadi. Pred prvenstvom je kar 50 igralk vložilo tožbo zaradi spolne diskriminacije, ker naj bi se na SP v Kanadi igralo na umetni travi. Tako so recimo pred svetovnim prvenstvom do 20 let angleške mlade reprezentantke dejale, da je bilo igranje na umetni travi vsekakor dobro, a je Sampsonova pojasnila: “Nekatere igralke se lahko prilagodijo tako umetni kot tudi naravni zelenici. Kar se tiče mladih reprezentantk, je vsekakor dejstvo, da so mlade in se lažje prilagodijo. Problem je pri starejših, kjer se sposobnost mišic, ligamentov, kosti in drugega zmanjša, kar posledično pomeni, da se starejše igralke težje prilagodijo.” Ob tem tudi zdravniško moštvo angleške reprezentance dodaja, da je odgovornost vsakega kluba, da poskrbi za svoje nogometašice z odlično medicinsko podporo, kar bi moralo veljati tudi v Sloveniji, a se ob nekaterih vadbenih pogojih, ki so na voljo slovenskim dekletom, poraja tudi vprašanje, če bi s pomočjo krovne organizacije dekletom lahko omogočili normalne pogoje za vadbo in trening. KAKO PREPREČITI POŠKODBE KRIŽNIH VEZI? Večina poškodb križnih vezi se zgodi pri športih, kjer so prisotni nenadni gibi, koraki, pristajanje in tudi pri rotacijskih manevrih, kot je recimo tudi nogomet. Čeprav so ženske bolj nagnjene k poškodbam križnih vezi, pa to še ne pomeni, da vam je že omenjena poškodba tudi usojena. Obstajajo vaje, s katerimi lahko minimalizirate tveganje poškodbe križnih vezi. Poškodbe kolenskega sklepa so pogoste in ob tem velja izpostaviti, da je poškodba križnih vezi ena najpogostejših v nogometu. Križne vezi igrajo poglavitno vlogo pri stabilizaciji kolenskega sklepa in preprečujejo prekomerne premike spodnje noge do stegna. Za razliko od večine ligamentov v telesu, se lahko križne vezi poškodujejo že ob minimalnem premiku noge, brez večje sile. Dejstvo je, da se kar sedemdeset odstotkov poškodb križnih vezi zgodi ob naravni obliki, preostalih trideset odstotkov pa zaradi posredovanj nasprotnice in drugih dejavnikov. Faktorji, ki lahko vplivajo na poškodbo križnih vezi: – Obstaja več razlik v sami zgradbi kolena med moškim in žensko. To dejstvo naj bi bilo ključnega pomena in dejstvo, da so ženske bolj nagnjene k poškodbi le-tega. Žal pa dosedanji dokazi niso dokončni. – Steznik kolena: Učinkovitost funkcionalnih elastičnih trakov za koleno pri preprečevanju nekontaktne poškodbe križnih vezi ni dokazana, zato se tudi nošenje steznikov ne vzpodbuja. – Igralna površina in obutev: na pravilen pristanek ali tek lahko vpliva več dejavnikov, kot so recimo luknje na igrišču ali celo nasprotnikova noga. Vsekakor mokro igrišče zahteva drugačno obutev kot pri suhem igrišču. – Vreme: hladno vreme naj bi bilo povezano z manjšimi možnostmi poškodbe tako kolena kot tudi gležnja. Velja tako na umetni kot naravni travi. – Mišična moč in ravnotežje sta ključnega pomena za stabilizacijo kolena. V bistvu se mišica, ki se razteza na koleno, imenuje “kvadriceps” in deluje v povezavi s križnimi vezmi. Istočasno se te dve mišični skupini povežeta med seboj pri stabilizaciji kolena. Če so stegenske mišice šibke ali pa njihovo krčenje ni natančno usklajeno s kvadricepsi, je možnost tveganja poškodbe križnih vezi povečana. Enako velja za pristanke ob skoku deklet z razširjenimi boki in koleni. Omeniti velja, da obstaja kar nekaj programov, ki preprečujejo poškodbo križnih vezi v nogometu. Pri izvedbi programov so dokazali zmanjšanje možnosti poškodb križnih vezi od šestdeset pa vse tja do devetinosemdeset odstotkov. Ob tem dodajmo, da morate program opravljati približno šest do osem tednov, da bi lahko občutili učinek. PEP (The Prevent Injury, Enhance Performance) je program, ki je bil proizveden s strani “Santa Monica Otrhopaedic and Sports Medicine Researh Fundation”. Sestavljen je iz ogrevanja, raztegovanja, krepitve, treninga za moč in eksplozivnost ter nogometnih specifičnih aktivnosti za optimalno moč in koordinacijo stabilizacijskih mišic okoli vašega kolenskega sklepa. Pomembno je, da uporabljamo ustrezno tehniko pri sami izvedbi celotnih vaj. Bodite pozorni na pravilno izvedbo, izogibajte se pretiranim “side-to-side” gibanjem, pri skokih pa zagotovite lahek in tih pristanek. Ta program naj bi prišel v poštev vsaj dvakrat do trikrat tedensko in naj bi trajal približno petnajst minut. Z lahkoto se lahko ta program zamenja tudi za vsakdanje ogrevanje pred treningom. Lahek pristanek ob skoku Ogrevanje Utrjevanje mišic Trening skakanja Okretnost Raztezanje M. K.
