Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Pokal NZS se v zdajšnji obliki igra od osamosvojitve, toda zgodovina pokalnih tekmovanj v Sloveniji sega daleč nazaj. Slovenski klubi so sprva tekmovali v jugoslovanskem pokalu, sistem pa se je iz leta v leto spreminjal. Vse do 1953, ko so uvedli sklepni del s šestnajstimi moštvi, v katerem je imela SR Slovenija zagotovljenega enega predstavnika. Po novem so se torej vsi slovenski klubi v prvem delu pomerili med seboj, najboljši pa je kot slovenski pokalni prvak jeseni nastopil v osmini finala na jugoslovanski ravni. Kasneje se je sistem občasno še nekoliko spreminjal, tako je denimo Olimpija kot prvoligaš nekajkrat nastopila direktno v sklepnem delu, a v osnovi je bil sistem takšen do razpada nekdanje skupne države. V zgodovino se je torej zapisalo že 60 pokalnih zmagovalcev, najuspešnejši pa je Maribor, ki je slavil enaindvajsetkrat. Za najboljšega na področju Slovenije sta se leta 1953 merila Odred (predhodnik Olimpije), ki je v polfinalu le s težavo odpravil vojaško moštvo iz Vipave, in mariborski Branik, ki ni imel težav z Nafto. Tekma je bila odigrana sredi avgusta za Bežigradom, domači pa so bili s 6:0 suvereno boljši od Mariborčanov, s čimer so se kot prvi uradni pokalni prvak uvrstili v jugoslovanski del. Nasploh je bil Odred v tistem času praktično nepremagljiv, leta 1954 je pred zgolj nekaj sto gledalci v deževnem vremenu s 5:2 padel Rudar, ista nasprotnika pa sta se srečala tudi leto kasneje. Rudar, ki je že v polfinalu komaj slavil proti povprečnemu Slovanu, je tokrat podlegel kar z 8:0 in Odred si je zagotovil še tretji zaporedni pokalni naslov. Leta 1956 je bila tekma prvič odigrana na drugi lokaciji, in sicer na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, prvič pa so gledalci lahko spremljali tudi bolj izenačen obračun. Domači Triglav se je namreč dobro upiral favoriziranemu Odredu, a je z edinim zadetkom na tekmi gostom minimalno zmago vendarle prinesel nekdanji odlični napadalec Zdravković. Je pa rezultat vseeno nakazal premagljivost ljubljanskih rdeče-belih in prihodnjo sezono se je vendarle zgodilo. Finale je bilo prvič odigrano na praznik republike, za veliko zmago pa je na nekdanjem stadionu ob Tržaški cesti poskrbel ŽNK Maribor, ki je rezervni zasedbi (pre)optimističnega Odreda nasul petardo. Za modro-bele so zadeli Nojberg ter Pirc in Bračič po dvakrat. Leta 1958 je bilo finale prvič v Šiški, srečala pa sta se Odred in presenetljivi finalist iz Nove Gorice. Ljubljančani niso imeli večjih težav, slavili so z 2:0. Leto zatem je prvo in edino pokalno lovoriko osvojil Branik, ki je v Ljudskem vrtu pred tritisočglavo množico s precejšnjimi težavami ugnal Ljubljano. Za črno-bele je dvakrat zadel Lamza, za goste pa le Stojanović, čeprav so si predvsem v nadaljevanju priigrali kar nekaj lepih priložnosti. Šiškarji so bili odločeni, da naslov osvojijo prihodnje leto, v polfinalu so odpravili Odred, v finalu pa jih je na domačem terenu v železničarskem dvoboju šokiral ŽNK Maribor. Za drugi pokal mariborskih ajzenponarjev sta poskrbela Arnejčič in Lupša s po dvema goloma. Leta 1961 je na Kodeljevem Maribor le s težavo strl odpor Slovana, za katerega je bil ob slabi sezoni že finale precejšen uspeh. Štajerce je v vodstvo popeljal Pirc, a je Žižek kaj hitro izenačil in prvikrat je bil potreben še podaljšek. V njem so domačim pošle moči in tekmo je v korist favorita z drugim zadetkom odločil sicer Ljubljančan Pirc. Še večje presenečenje pa so gledalci videli leto kasneje, saj se je po zmagah nad Ljubljano in Slovanom v finale uvrstil Odred-Krim, hibrid, ki je tisto leto nastal po finančnih težavah Krima in združitvi z Bežigrajčani, ki so po ustanovitvi Olimpije ostali brez kluba. V finalu je na drugi strani stala ravno Olimpija, pred 500 gledalci pa se je končalo pričakovano, 2:0 za takrat še črno-bele. Leta 1963 je bil v finalu prvič na sporedu večni derbi, igralce Olimpije in Maribora pa je prišlo pogledat kar desetkrat več gledalcev kot leto pred tem. Tekma je bila v skladu s tradicijo spet za Bežigradom, edini zadetek pa je kljub dobri igri Maribora s prostega strela za Ljubljančane dosegel kasnejši priznani trener Kapidžić. Leto kasneje je bil na istem prizorišču ob Olimpiji drugi predstavnik celjski Kladivar, ki je tisto leto sicer igral v močni drugi jugoslovanski ligi, a je v Ljubljano prišel v nekoliko oslabljeni zasedbi. Pričakovati je bilo torej novo zmago zmajev, ki so prek Veselice in Corna tudi kaj hitro povedli. A sledil je eden največjih preobratov v zgodovini pokalnega tekmovanja. Celjani, ki jih nihče več ni jemal prav resno, so v samem finišu namreč zadeli trikrat, dvakrat Perc in enkrat Devčič, ter pokal je prvič odšel v mesto ob Savinji. Kot da se Olimpija ne bi ničesar naučila, se je scenarij ponovil še leta 1965. Na drugi strani je tedaj stal Aluminij, ki je igral dve ligi nižje, in ki je pred tem presenetil že z zmagami nad Železničarjem, Branikom in Mariborom. Kidričani se tudi v finalu niso ustavili, ob odlični igri sta zadetke dosegla legendarni napadalec Krnič ter stari znanec kidriškega nogometa, kasnejši trener Ludvik Špehonja, tako da je dva tisoč gledalcev na stadionu v Šiški lahko le strmelo ob novem porazu Olimpije. Bolj pričakovana finalista smo nato videli naslednje leto, ko je bil še drugič na vrsti večni derbi. Igra na slabem terenu je šla kaj hitro v pozabo, po gol na vsaki strani pa sta dosegla domači mojster Frančeškin ter mariborski črni biser Kranjc. Na vrsti so bile torej enajstmetrovke, ob drugačnih pravilih pa so se končale z zanimivim izidom 5:0 v korist vijoličnih. Leta 1967 je Maribor na vnovični tekmi z Olimpijo ponovil uspeh iz sezone pred tem, pri čemer pa je imel tudi nekaj sreče, saj je odločilni zadetek v lastno mrežo dosegel Jovanović. Zanimivo je, da sta pred tem tudi tokrat zadela Kranjc in Frančeškin, spet pa se je zbralo tudi lepo število gledalcev. Mnogo manj jih je bilo leto kasneje, ko je v megli na še enem derbiju Olimpija le uspela premagati Mariborčane. Uspeh je bil nekoliko nepričakovan, saj so se Ljubljančani tisti čas nahajali v hudi krizi, a so se za pomembno tekmo le zbrali in z dvema goloma Lazovića ter enim Zagorca po štirih letih spet prišli do pokalne lovorike. Bi pa takrat kaj lahko gledali tudi drugačen finale, saj sta oba tekmeca na polfinalnih derbijih proti Ljubljani oziroma Muri le s težavo zmagala. Derbijev očitno še ni bilo dovolj in leta 1969 sta se večna rivala pomerila še četrtič zapored. Kljub lepemu vremenu so tudi gledalci že nekoliko izgubili interes, tudi zavoljo igre, ki je bila dokaj slaba že prejšnja leta, tokrat pa še posebej. V igri je bilo pač veliko, naslov pokalnega prvaka, ki je na koncu ostal doma, za kar je bil najzaslužnejši Oblak, ki je v prvem polčasu tudi dosegel edini zadetek na tekmi. Podobna zgodba je bila tudi leto zatem, ko sta se tekmeca srečala še petič, prvič v Mariboru, tekma pa se je po rednem delu in podaljšku končala brez golov. V loteriji z bele točke je bila boljša Olimpija, ki se je imela zahvaliti predvsem odličnemu Škoriću, ki je ubranil kar štiri gole, enega, tistega odločilnega, pa celo zadel. Leta 1971 sta se v finalu pokala še enkrat več pomerila kdo drug kot Olimpija in Maribor. Igra domačih je bila tokrat boljša kot v prejšnjih letih in zmaji so obračun kaj hitro odločili v svojo korist. Za visoko zmago so zadeli Pejovič, Bečejac in Ameršek dvakrat, medtem ko je za vijolice častni gol malo pred koncem dosegel Vučeković. Naslednje leto se je prvič zgodilo, da tekma ni bila odigrana v skladu z osnovnim načrtom, saj je prvi poskus vnovičnega derbija Maribor – Olimpija sodnik Tauzes v 115. Minuti prekinil. Olimpija je vodila z 0:1, Mariborčani pa so po prekršku nad Ražičem zahtevali enajstmetrovko, ki je sodnik ni dosodil, in prišlo je do množičnega prerivanja. Skoraj dva meseca kasneje, v začetku decembra, sta tekmeca spet našla prost termin, Ljubljančani pa so z goli legendarnih Oblaka in Popivode povsem zasluženo slavili še svoj dvanajsti naslov. 1953 Odred – Branik 6:0 1954 Odred – Rudar (T) 5:2 1955 Odred – Rudar (T) 8:0 1956 Odred – Triglav 1:0 1957 ŽŠD Maribor – Odred 5:0 1958 Odred – Nova Gorica 2:0 1959 Branik – Ljubljana 2:1 1960 ŽŠD Maribor – Ljubljana 4:0 1961 Maribor – Slovan 2:1 1962 Olimpija – Odred Krim 2:0 1963 Olimpija – Maribor 1:0 1964 Kladivar – Olimpija 3:2 1965 Aluminij – Olimpija 3:2 1966 Maribor – Olimpija 1:1 (5:0 pen) 1967 Maribor – Olimpija 2:1 1968 Olimpija – Maribor 3:1 1969 Olimpija – Maribor 1:0 1970 Olimpija – Maribor 0:0 (3:1 pen) 1971 Olimpija – Maribor 4:1 1972 Olimpija – Maribor 2:1 T. D. L.
