Po prenovi v Dekanih drugoligaška infrastruktura še na višji ravni

Foto: NK Dekani

Po dolgih letih čakanja je glavna tribuna na stadionu Ivana Gregoriča v Dekanih le dobila novo podobo. Na objekt, kjer se je nekoč igrala tudi prva liga, so namreč namestili stole, tako da bo gledalcem v prihodnje pod dekanskimi cipresami še bolj udobno. Se je pa s tem nekoliko zmanjšala kapaciteta. Medtem, ko je bilo prej na tribuni prostora za kakšnih 800 gledalcev, jih bo po namestitvi sedišč lahko ta sprejela točno 400. V kratkem bo stadion Ivana Gregoriča bolj prijazen tudi za igralce, saj se obeta prenova garderobnih prostorov.

Stadion v Dekanih sodi med manjše objekte v ligi, saj so številni kar se tiče kapacitete na precej višji ravni, mnogi med njimi pa omogočajo tudi igranje prve lige, kar bosta kmalu dokazala tudi Bravo in Tabor Sežana. V Sežani so pred kratkim zgradili povsem novo moderno tribuno, stadion ŽŠD v Spodnji Šiški pa na svojo prenovo še čaka. Prva liga bi se brez težav znova lahko igrala v Lendavi, vsaj eno sezono ali dve pa tudi na Ptuju. Tamkajšnji objekt s kapaciteto 2207 ne bi imel težav, a so problem reflektorji. Na Ptuju so jih postavljali že pred desetletjem, a mestne oblasti ne dovoljujejo postavitve kakršnegakoli objekta, ki bi s svojo višino kazil veduto srednjeveškega mesta. Teoretična možnost bi bili zložljivi reflektorji, a se to zaradi kompleksnosti in cene investicije ne zdi realno. Če se bo Drava vrnila med elito, bo razsvetljava gotovo predstavljala veliko oviro.

Tudi stadion v Beltincih ima lepo kapaciteto (1346), ne pa tudi reflektorjev, a jih roko na srce za zdaj še ne potrebuje pretirano, saj se ne zdi verjetno, da bi se Beltinci v kratkem spet borili za prvo ligo. To še toliko bolj velja za ljubljansko Ilirijo, katere športni park (1440) je sodil med najboljše objekte v ligi, a je najstarejši slovenski klub iz nje izpadel. So se pa zato rešili v Brežicah, ki veljajo za vzorčen primer dela glede infrastrukture. Takoj po uvrstitvi v 2. SNL so v klubu zavihali rokave ter postavili tribuno s potrebnimi 516 sedeži, zdaj pa načrtujejo še gradnjo reflektorjev, tako da bodo lahko igrali tudi nočne tekme.

Med lepše objekte v ligi sodi tudi mestni stadion ravenskega Fužinarja, ki premore kar dve tribuni, zahodno in vzhodno, na vsaki pa lahko prostor najde 300 gledalcev. Glavna vzhodna oziroma severovzhodna tribuna, saj stadion leži diagonalno na os sever-jug, pod katero se nahajajo tudi moderne slačilnice in ki je stara komaj tri leta, pa naj bi v kratkem že doživela prenovo. Postaviti nameravajo namreč streho, prav tako pa naj bi po besedah direktorice občinske uprave povečali kapaciteto na 502 sedeža, tako da montažna tribuna na drugi strani igrišča ne bi bila več potrebna. Sredstva za prenovo so že vključena v letošnji proračun občine Ravne na Koroškem.

Licenčni pravilnik Nogometne zveze Slovenije za drugo ligo namreč zahteva 500 sedišč, a tega kriterija ne izpolnjujejo vsi stadioni. Tretjeuvrščene Radomlje, ki so prvo ligo pred leti morale igrati v Domžalah, denimo sploh nimajo niti enega samega individualnega plastičnega stola, na lesenih klopeh pa je prostora za 700 gledalcev. V Radomljah sicer že dalj časa načrtujejo obsežno prenovo športnega parka, pri kateri bi glavno igrišče obrnili pravokotno na sedanje, zraven pa bi zgradili povsem novo večjo tribuno. Potem ko so pred dvema letoma zgradili moderne slačilnice, nadaljnje faze omenjenega projekta zaenkrat stojijo.

Tudi sosednji Dob ima manj sedišč od predpisanega, saj tamkajšnja pokrita tribuna sprejme točno 300 gledalcev (pred menjavo stolov je bilo le teh 287), kar je bil tudi eden od več razlogov, da Dobljani kljub naslovu niso zaigrali v prvi ligi. Zdi se, da bo tako ostalo še nekaj časa, saj kakšne večje prenove športnega parka, ki bi povečala kapaciteto v skladu z zahtevami prve lige, ni na vidiku. Tudi simpatičen objekt v Vipolžah, ki se nahaja med vinogradi, ne izpolnjuje strogih standardov nogometne zveze. Pred kratkim prenovljena kamnita tribuna stadiona, na katerem domujejo Brda, ima namreč natančno 193 sedežev.

Nekoliko več, a še vedno manj od predpisanega, sedežev ima sosednji objekt v Biljah. Na tribuni se namreč nahaja 300 sedišč, a lahko objekt zaradi naravne lege sprejme, če je to potrebno, mnogo več gledalcev, kar vselej dokazujejo dobrodelne tekme zvezdnikov. Zanimiv je tudi primer Rogaške. Glavna tribuna mestnega stadiona v Rogaški slatini namreč premore zgolj 156 sedežev, zaradi česar so pri Rogaški postavili kar dve montažni, eno pred glavno in drugo levo ob njej. Na montažnih tribunah je prostora za 198 gledalcev, tako da s skupnimi 354 sedišči strogo formalno gledano tudi rogaški mestni stadion ne izpolnjuje zahtevane kapacitete. Podobno velja tudi za objekta Veržeja (405) in Zarice (315), ki sta v ligi igrala do lani.

Zelo na meji je tudi stadion Portoval v Novem mestu, katerega tribuno že krepko najeda čas. Še ne dolgo tega se je tam igrala prva liga, a stadion formalno s 500 sedišči komaj izpolnjuje drugoligaške kriterije. Na stadionu bratstva in enotnosti, kot se je nekdaj imenoval ta objekt, zgrajenem daljnega leta 1958, je s sosednjimi grički sicer še vedno dovolj prostora tudi za 3000 gledalcev, kot se jih je zbiralo pred desetletji, a so se razmere in zlasti standardi od tedaj močno spremenili. Tega se zavedajo tudi v vodstvu na čelu s Sašom Udovičem, ki si želijo ustrezne prenove. V kratkem naj bi postavili dolgo pričakovane reflektorje, medtem ko finančnih sredstev za novo tribuno, ki bi bila nekakšen podaljšek nove dvorane, žal še ni na vidiku.

Kakorkoli, v splošnem lahko rečemo, da so infrastrukturne razmere v drugi ligi dobre, da so se v zadnjih letih opazno izboljšale, a da je še vedno tudi dovolj prostora za napredek. Predvsem je težava z prehodom najboljših klubov v prvo ligo, saj so bile razlike do zdaj kar občutne, a se bo letos tudi to precej popravilo. S prihodom Gorice, Kopra, Krškega in Dravograda bo liga dobila štiri praktično prvoligaške stadione.