Nuša Ladinek: “Morda nekatere stvari razumem bolje kot moški trenerji!”

Foto: Jure Banfi

V slovenskem članskem ženskem nogometu je bilo do letošnje sezone praktično nemogoče videti, da bi nogometašice igrale pod vodstvom ženske trenerke. Medtem ko sta se kadetska in mladinska v elitni krog kvalifikacij za evropsko prvenstvu uvrstili pod taktirko Tine Kelenberger in Petre Mikeln, Ankarančanke od poletja naprej igrajo pod taktirko Petre Mikeln, pred dvema tednoma pa so se za podoben korak odločili tudi pri Pomurju.

Ob Pasarjevi ledino orje tudi Nuša Ladinek. Nekdanja igralka Pomurja je na klopi članskega moštva nasledila Sandija Bauerja, ki se je moral posloviti po porazu Pomurja v derbiju z ljubljansko Olimpijo. Čeprav so zmajčice aktualnim državnem in pokalnim prvakinjam z minimalno zmago zadale hud poraz, je odločitev vodstva presenetila marsikoga, a kot nam je v pogovoru zaupala Ladinekova, so dekleta menjavo dobro sprejela: “Mislim, da so dekleta po začetnem šoku po menjavi trenerja moj prihod dobro sprejela. Igralke me dobro poznajo, nekatera so bile nekaj let nazaj moje soigralke, mlajše med njimi sem tako ali drugače vodila v mlajših selekcijah. Veliko prednost vidim v tem, da jih zelo dobro poznam, morda pa imam kot ženska trenerka drugačen pristop do ekipe. Morda nekatere stvari razumem bolje kot moški trenerji.”

Za 35-letnico, ki je med leti 2002 in 2008 v ženskem državnem prvenstvu odigrala 73 tekem, v minuli sezoni pa je s Pomurjem osvojila tudi naslov državnih prvakinj v futsalu, se trenerska zgodba odvija izjemno hitro. Še pred nekaj meseci je vodila selekciji do 13 in 15 let, poleti je prevzela kadetsko selekcijo, ob tem pa opravljala tudi vlogo pomočnice trenerja članske ekipe. Kljub hitremu razvoju dogodkov ne skriva veselja po ponujeni priložnosti: “Seveda moram poudariti, da mi z nasveti veliko pomaga direktor Štefan Kozic, česar sem izjemno vesela. Ponudila se mi je lepa priložnost, čeprav sem še štiri, pet mesecev nazaj vodila ekipi do 13 in 15 let. Stvari se odvijajo res hitro, vesela sem priložnosti, še bolj pa pomoči vseh, ki meni in ekipi želijo dobro.”

Beltinčanke so pod vodstvom nove strateginje odigrale dve tekmi in vknjižili visoki zmagi. Če je bilo slavje v Velesovem, kjer so imele Pomurke v preteklosti sicer že nemalo preglavic, ne glede na poraz v dvoboju z Olimpijo, ki je pustil določene posledice, dokaj pričakovano, pa so v domačem taboru pričakovali dostojnejši odpor tekmic v nedeljskem dopoldnevu. ‘Žuto-plave’ so v dvoboju, ki je še lani predstavljal največji derbi SŽNL, napolnile mrežo velenjskega Rudarja. Tudi naša sogovornica je po visoki zmagi s 13:1 priznala, da je pričakovala težji obračun: “Moja pričakovanja glede kakovosti tekme in odpora nasprotnic so bila višja. Še v lanski sezoni je bil to derbi, vendar se je po rezultatu današnje tekme izkazalo, da stanje ni enako prejšnjim sezonam, čeprav ima tudi Rudar v svoji ekipi nekaj dobrih posameznic. Našemu moštvu kapo dol, čeprav so še stvari v igri, ki jih je moč popraviti in izboljšati, mislim predvsem na realizacijo v zaključku napada in še za odtenek bolj agresivno igro. Kljub vsemu pa takšni zmagi ne gledamo v zobe.”

V tekmi z Rudarjem je bilo med igralkami opaziti veliko mero sproščenosti in tudi samozavesti, ki je bila načeta s porazom v derbiju z Olimpijo, a se zdaj zanesljivo vrača v pomurske vrste. “Že s tekmo v prejšnjem krogu, v Velesovem, smo si opomogle in nadoknadile izostanek samozavesti, ki je nastal po tekmi z Olimpijo. Po takšnih zmagah in predstavah ni težko graditi na samozavesti, ekipni duh se ojača prav na račun takšnih zmag,” je pogovor sklenila trenerka Pomurk.