Žalostno, a resnično

Foto: Danilo Vezjak

Slovenska nogometna reprezentanca je ponovno razočarala. Po dveh porazih v oktobru je tokrat izgubila proti Norveški in remizirala s Ciprom. Varovance nekdanjega selektorja Kavčiča torej novembra pred izpadom v najnižjo ligo evropskih držav reši le še čudež.

Da je v slovenskem reprezentančnem nogometu nekaj hudo narobe, je jasno že dlje časa. Nastopanju zanjo se pod izgovorom poškodbe izogiba eden najboljših vratarjev na svetu Jan Oblak, tudi Kevin Kampl je kljub bolezni v Leipzigu že treniral s klubom. Ob težavah z odpovedmi ima hudič mlade še pri poškodbah – manjkali so Verbič, Matavž in Kurtić, po tekmi z Norveško je rahlo načet tudi mladi up Jaka Bijol. Toda težave Kavčiča niso zgolj pri igralcih. Igra je brez pravega načrta, brez repa in glave, a nato smo po vsakem srečanju poslušali, kako se reprezentanca pomlajuje in se igra gradi na novo. To drži, ekipa gre čez logično menjavo generacij, a stalno spreminjanje enajsterice (izjema je zadnja tekma proti Cipru) in preizkušanje ogromno igralcev nam rezultatov vsaj na dolgi rok ne bo prineslo. Kavčič ima z izkupičkom ene zmage, enega remija in petih porazov najslabšo statistiko vseh selektorjev v zgodovini samostojne Slovenije. Čas za alarm? Da, NZS je Kavčiča že zamenjala, kdo pa bo naslednik, je zaenkrat zgolj veliko vprašanje.

Po zadnjih rezultatih je postalo praktično jasno (teoretično pa ne še stoodstotno), da bomo v naslednji ligi narodov nastopali v ligi D. In kar je še bolj zaskrbljujoče: glede na trenutne lestvice ostalih skupin in lig bomo tam kot edini predstavniki ekip iz bivše Jugoslavije. Da, prav ste prebrali, trenutno sta tako Kosovo kot Makedonija na vrhu svojih skupin in na poti v ligo C, ostale države pa so že zdaj višje. Celo najmlajši član Uefine družine Gibraltar je uspel zbrati dve zaporedni zmagi.

Žalostno je, da slovenska ekipa, ki je poimensko najmočnejša v zadnjem obdobju in tudi najdražja v vsej zgodovini, tako poceni razprodaja težko prigaran ugled. Ugled, ki ga je z na papirju šibkejšimi imeni pred le osmimi leti ustvaril Matjaž Kek (za katerega resnično upam, da se ne bo vrnil na slovensko klop, ker ima potencial za veliko večje stvari) z uvrstitvijo na mundial v Južni Afriki. A tako je pač v nogometu. Velikokrat piše tudi slabe zgodbe in kot navijači lahko le upamo, da se slovenska slaba zgodba čimprej konča (z novim selektorjem). Dejstvo pa je, da čas ni slovenski zaveznik, saj tudi igralci v tej generaciji niso vsak dan mlajši.