Gregor Sikošek: “Lanska sezona v Krškem je bila fenomenalna”

Foto: Darko Kodrič

Pred tretjim krogom 26. sezone PLTS smo se pogovarjali z 22-letnim branilcem Gregorjem Sikoškom, ki je iz Posavja sredi julija odšel na Primorsko. V Krškem je postal pravi ljubljenec občinstva s svojim pristopom tako na igrišču, kakor tudi ob njem. Prihaja iz vasi Artiče v občini Brežice, je navijač Arsenala, ki ob nogometu še pridno študira v Ljubljani na Fakulteti za Šport. Njegov prvi trener pa je bil Ciril Kolešnik iz Brežic.

Pet let ste preživeli v Krškem. Kje in kdaj ste začeli trenirati nogomet, in kdo vas je za to navdušil?
Trenirati sem začel pri petih letih v klubu NK Brežice 1919, toda nogomet me spremlja že od prej. Na splošno mi je bil všeč šport, še posebej igre z žogo. Spomnim se, kako sem očeta in dedka nagovarjal, da gremo igrati nogomet in moram reči, da sem vesel, da sta bila vedno za. Tako bi lahko rekel, da so me za nogomet navdušili doma.

Doslej ste zbrali 34 prvoligaških nastopov v dresih dveh klubov. Od tega v lanski 25 sezoni 1. SNL 33 nastopov. Kako ste vi videli lansko sezono, in kakšno vzdušje je vladalo v ekipi, regiji?
Lanska sezona v Krškem je bila fenomenalna. Na koncu se je za nas zelo lepo razpletlo, saj smo bili na koncu šesti. Pred začetkom sezone smo lahko le upali na tako visoko mesto. Bilo pa je nekaj težkih trenutkov. Po dveh uvodnih zmagah smo nato padli v krizo in nismo okusili slasti zmage kar 13 krogov. Takrat, ko ne zbiraš točk je povsem normalno, da vzdušje v ekipi pade. Na našo srečo smo imeli še vedno veliko podporo s strani naših navijačev, ki so nas spremljali v dobrem in v slabem. Mi pa smo jim to vrnili z dobrimi predstavami v drugem delu sezone. Takrat smo se res in s soigralci družili tudi po treningih ali tekmah.

Prihajate iz vasi Artiče v občini Brežice. Kako so in na splošno na vas gledali sokrajani, prijatelji?
Tako je. Ne vem točno, kako gledajo name, a upam da so ponosni in veseli. Ko sem prestopil v Koper mi je veliko ljudi zaželelo srečo in mi čestitalo, zdaj je pa na meni, da pokažem dobre igre in da bodo še naprej ponosni name.

Za Krško ste odigrali 84 tekem tako v 2, kot tudi v 1. ligi. Se še spominjate vaših začetkov v članskem moštvu? Kaj bi porekli o vseh trenerjih, klubu in navijačih?
Seveda se še kako spominjam prvih korakov v članskem moštvu Krškega. To je bilo pomladi leta 2012, ko sem bil prvo sezono pri mladincih me je tedanji članski trener Adnan Zildžović povabil k članom. Kar se tiče trenerjev lahko rečem, da sem se od vsakega nekaj naučil. V Krškem se res dobro in kvalitetno dela v vseh selekcijah še posebej nekaj zadnjih let. Škoda le, da pogoji niso malenkost boljši in da ni klub finančno bolj močen. A se vsi v klubu trudijo na polno in mislim, da so na dobri poti , da se še ta plat popravi. Navijači so res fantastični, pa tu ne mislim le navijaške skupine Nuclear Power Boys, ampak na splošno gledalce. Lepo je igrati pred polnimi tribunami, kar ti da le dodatne energije in motivacijo.

Tomaž Petrovič slovi kot odličen trener, ki je imel nemalo ponudb za vodenje drugih klubov. Kako vi vidite stratega Krškega, in morda vprašanje kaj ste se pri njemu naučili?
Trenerja Tomaža Petroviča vidim kot osebo s karizmo. Prepričan sem, da bo nekega dne vodil kakšen velik klub. Enostavno rečeno takšne predanosti, želje in vloženega truda ne vidiš prav pogosto. Naučil me je veliko stvari, a kot najpomembnejšo bi izpostavil to, da smo z njim naredili miselni preskok. Prepričal nas je, da lahko naredimo velike stvari, da smo sposobni, ne pa da se samo borimo za obstanek. Predvsem v predlanski sezoni nam je dal zmagovalne mentalitete.

V lanski sezoni sta se za vas zanimala oba velikana slovenskega nogometa, ob njih dveh še Domžale. Potem pa ste se odločili za odhod na Primorsko. Kako je prišlo do tega, da ste se odločili za odhod ravno v Koper?
Za Koper sem se odločil po tem, ko smo se z agentom, očetom in športnim direktorjem Kopra gospodom Petkovićem dobili na sestanku. Ko mi je športni direktor pojasnil njihove cilje, filozofijo, pogoje za delo in način dela, moram reči, da me je prepričal. Tu so tudi izkušeni igralci, ki so preigrali nekaj nogometa in od katerih se lahko ogromno naučim. V Kopru imamo sedaj zelo kvalitetno ekipo in lahko posežemo visoko, tako da sem vesel, da sem se tako odločil.

Debitirali ste v dresu Kopra na tekmi proti Aluminiju. Kakšen se vam je zdel debi, vzdušje? Kako so vas sprejeli v Kopru?
Debi se mi je zdel na splošno v redu, saj smo zmagali. Priznati moram, da še nisem v tisti top formi , toda mislim, da je to normalen proces, kajti moram se navaditi na novo okolje, nov način dela, nove soigralce in podobno. Navsezadnje sem tukaj šele 10 dni. V Kopru so me lepo sprejeli, in z nekaterimi soigralci smo že navezali stike, tako da kar se te teme tiče me nič ne skrbi.

Sedaj ste igralec Kopra in študent Kineziologije v Ljubljani, ob tem pa prvoligaški igralec. A je težko usklajevati treninge, tekme in študij? Kako se vi tega lotevate? Kje boste sedaj stanovali?
Težko je bilo predvsem do zdaj. Lani še najtežje, posebej zato, ker nisem dobil statusa športnika. To pomeni, da sem moral imeti stoodstotno udeležbo na vajah. Pri dveh predmetih mi ni uspelo dobiti pogojev, da bi pristopil k izpitu, tako da bom to moral opraviti enkrat kasneje, ko bo čas. Tako sem opravil večino obveznosti za prvo stopnjo, kar je bil moj cilj. Za zdaj se bom pa popolnoma posvetil nogometu. Stanoval bom v Kopru, kjer sem trenutno v hotelu, kasneje pa si bom poiskal kakšno stanovanje.

A ste za Koper podpisali dolgoročno pogodbo? Kako vi vidite trenerja Kopra?
Za Koper sem podpisal triletno pogodbo. Koprskega stratega vidim kot kvalitetnega trenerja, ki ve kdaj mora povzdigniti glas in kdaj reagirati na umirjen način. Ob tem pa ima veliko igralskih izkušenj, kar je za nas zelo dobro, saj nam lahko svetuje iz prve roke. V tem tednu koliko sem tukaj sem opazil, da se dela strokovno in profesionalno, tako kot mora biti.