Analiza: ZNSS nehote pritrdila Skomini, da VAR v finalu ne bi smel posredovati!? (VIDEO)

Natanko teden dni po razburljivem obračunu Olimpije in Maribora v finalu pokalnega tekmovanja, še naprej med slovensko nogometno javnostjo potekajo goreče debate o trenutku, ki je odločil zmagovalca. Sredi tedna je ogenj na žerjavico razpihala še Zveza nogometnih sodnikov Slovenije, ki je javnosti posredovala izobraževalni video. Mi smo ga podrobno analizirali in prišli do presenetljivih ugotovitev.

V njem ZNSS pojasnjuje (tekst je objavljen v celoti, analiza se nahaja pri dnu članka):

DRŽANJE NASPROTNIKA

Kot pojasnilo smernic in navodil sodnikom v zvezi z nekaterimi primeri držanja nasprotnika v kazenskem prostoru, še posebej ko kršitelji sploh nimajo namena boriti se za žogo, prilagamo tri posnetke z UEFA tekmovanj, skupaj s tolmačenjem UEFA v slovenskem prevodu.

Držanje

Ob izvedbi udarca iz kota branilec, celo brez kakršnegakoli namena boriti se za žogo, očitno drži napadalca in mu na nedovoljen način prepreči sodelovanje v napadalni akciji.

V tovrstnih primerih je potrebno dosoditi kazenski udarec ob ustrezni disciplinski kazni.

Še posebej v primerih, ko kršitelj z vlečenjem napadalcu neposredno prepreči boriti se za žogo in sodnik ustrezno ne ukrepa, se pričakuje posredovanje VAR.

Igralci se morajo zavedati, da bodo sodniki posebej pozorni na tovrstno nešportno obnašanje ob izvedbi udarcev iz kota in prostih udarcev blizu kazenskega prostora in zagotovili, da bo ustrezno kaznovano!

Držanje – Pokal Pivovarna Union

Za primerjavo z UEFA posnetki in v razmislek objavljamo primer dveh dogodkov s finalne tekme Pokala Slovenije (iz 12. minute in zadnje minute podaljška), pri kateri gre za zelo podobni dejanji istega branilca nad istim nasprotnikom, kar kaže na vzorec obnašanja tega branilca.

Foto 1 (12. minuta rednega dela)

Razlika med dogodkoma je v tem, da se je držanje v prvem primeru zgodilo tik pred izvedbo prostega strela udarca, ko žoga še ni bila v igri, zato kazenskega udarca ni bilo mogoče dosoditi.

Foto 2 (zadnja minuta podaljška)

V drugem primeru pa se je držanje zgodilo po izvedbi udarca s kota, ko je žoga bila v igri in to nad napadalcem, ki je želel igrati z žogo. Zato je bilo posredovanje VAR upravičeno, kakor tudi dosojeni kazenski udarec.

Držanje

ZNSS poudarja, da sodniki v Sloveniji dosledno uveljavljajo UEFA smernice in navodila ter jih bodo tudi v prihodnje.

Zato ZNSS ponovno opozarja igralce (kakor je bilo sicer že poudarjeno na opravljenih izobraževanjih, namenjenim igralcem in klubom), da se izogibajo tovrstnih nedovoljenih dejanj.

ANALIZA

Ob pregledu priloženih posnetkov v oči bode dejstvo, da noben ni primerljiv z dogodkom iz zadnje minute podaljška finala pokala:

• v prvem primeru je najstrožjo kazen dosodil glavni delivec pravice, brez posredovanja VAR,
• v drugem primeru glavni delivec pravice ni dosodil najstrožje kazni, VAR ob pregledu ni reagiral, saj ni imel čistega in jasnega dokaza v nasprotno, najstrožja kazen ni bila dosojena,
• v tretjem primeru je najstrožjo kazen dosodil glavni delivec pravice, brez posredovanja VAR.

ZNSS je torej kot primer dobre prakse podala tri primere, od katerih se je pri dveh končalo z najstrožjo kaznijo, kateri sta bili dosojeni na igrišču in ne po VAR posredovanju. Vključitev drugega primera, iz obračuna med Romo in Leicestrom, nazorno prikazuje, da očitno tudi po mnenju sodniške organizacije same zadeve še zdaleč niso čiste in jasne, tolmačenje pravil in UEFA smernic pa vsaj dvomljivo. Zdi se, da so avtorji izobraževalnega videa omenjeni primer vključili ob predpostavki, da se je zaključil z najstrožjo kaznijo. Želja po opravičevanju je očitno bila premočna, misli pa prehitre.

ZNSS poudarja, da sodniki v Sloveniji dosledno uveljavljajo UEFA smernice in navodila, toda le dan po njihovi objavi so se v mariborskem taboru čudili nad dogodki iz polfinala lige prvakov med Milanom in Interjem. 

Po pravilih nogometne igre lahko VAR posreduje in glavnega delivca pravice opozori na napako le v dveh primerih:

• čista in jasna napaka,
• resen zgrešen incident.

VAR torej lahko posreduje le, v kolikor preko posnetkov zazna čisto in jasno kršitev pravil, ki jo je spregledal glavni delivec pravice. Resen zgrešen incident je v tem kontekstu nepomemben (npr. sodniki spremljajo akcijo, stran od njihovih oči pa igralec namerno s pestjo udari nasprotnika).

Spomnimo, v zadnji minuti podaljška finala pokala Bojan Mertik ni pokazal na najstrožjo kazen. To je storil šele po posredovanju VAR in po več kot petminutnem ogledovanju posnetkov ter pogovora z VOR sobo, kjer sta sedela Matej Jug in David Šmajc. Glede na hitrost, s katero se je Prekmurec ob akciji prijel za slušalko se zdi, da je prejel klic iz VOR sobe, še preden sta Jug in Šmajc sploh imela na voljo prvi počasni posnetek.

Dolgotrajni ogled posnetka s strani Mertika ter dejstvo, da ZNSS posnetka akcije ni vključila niti v omenjeni izobraževalni video nakazujeta, da zadeva še zdaleč ni čista in jasna. Da zadeva ni čista in jasna je ob ogledu televizijskih posnetkov dejal tudi nekdanji mednarodni sodnik Damir Skomina.

Edina dokaza iz finala pokala, ki jih je posredovala sodniška organizacija, sta dve zaustavljeni fotografiji iz televizijskega prenosa, in sicer iz 12. minute rednega dela in zadnje minute podaljška. Kje so posnetki VAR? Takšnih dokazov oziroma takšne razlage slovenska nogometna javnost le stežka sprejme oziroma jih sploh ne. Posebej v času, ko bi naj nosilec televizijskih pravic po pogodbi sklenjeni z Nogometno zvezo Slovenije moral za tekme najvišjega nivoja v Sloveniji uporabljati vsaj osem kamer.

Poglejmo si še priložena dokaza ZNSS. Oba trenutka na fotografiji prikazujeta Ignacia Guerrica in Admirja Bristrića v boju za žogo, toda ob začetku akcije. Ob tem se zanemarja dejstvo, da fotografija iz zadnje minute podaljška, ob začetku akcije, nazorno prikazuje obojestransko zadrževanje. Pri ZNSS-ju omenjajo “vedenjski vzorec” igralca, kar pa pravzaprav ne vemo natančno kaj sploh pomeni. Zdi se, da gre za ponoven poskus umivanja rok in opravičevanja sodnikov s strani sodniške organizacije.

Na obeh priloženih fotografijah Guerrico resda v začetku akcije zadržuje nasprotnika, toda ZNSS zanemarja tudi dejstvo, da je Bristrić v 12. minuti v nadaljevanju akcije, ko je žoga bila v igri, očitno  želel izsiliti najstrožjo kazen. Po enaki logiki bi Mariborčani lahko trdili, da Bristrićev padec v zadnji minuti podaljška kaže na “vedenjski vzorec” tega igralca. In ravno to je razlog, zakaj bi ZNSS morala javnosti posredovati vse posnetke, ki so bili na voljo VAR-u ter tudi pogovor med trojico sodnikov. Kot je to bilo storjeno ob prvem posredovanju VAR na slovenskih prvoligaških zelenicah: