Zgodovina Prve Lige: Sezona 1998/99

Foto: Boštjan Šmalcelj

Še tretji zaporedni naslov je pričakovano osvojil Maribor, čeprav je bila razlika na koncu najmanjša v zgodovini tekmovanja. Štajerci so imeli s Šarkezijem, Križanom in odličnim strelecem Bozgom objektivno najkvalitetnejšo zasedbo, a so po rahli jesenski krizi to tradicionalno potrdili šele spomladi. Klubu se je pri tem obrestovalo zaupanje Prašnikarju, ki je na koncu poskrbel celo za dvojno lovoriko, saj je v finalu pokala dvakrat padla tudi Olimpija. Ob takšni superiornosti je podalpski bazen postajal premajhen za evropski “Teatanic”.

Pri vrhu je zopet zaključila Gorica, ki je po jesenskem naslovu popustila šele zadnje kolo v Ljudskem vrtu. Ob tem je ekipa z Mitrakovičem, Vogričem in Žlogarjem spet prikazala razmeroma všečno napadalno igro, kar je z naslovom najboljšega strelca potrdil tudi Nikčevič. Kljub temu je vodstvo kluba spomladi odstavilo uspešnega trenerja Radamnovića, ob čemer je do prve priložnosti v mestu vrtnic prišel legendarni Pinni. Ob uspehih na igrišču pa je še enkrat več zatajila publika, saj je tromestno število gledalcev Kockarje uvrščalo v dno lige.

Prvič v osmih letih nasopanja pa je status velikega kluba potrdil Rudar in ob tretjem mestu je tako končno prišla do odraza nesporna kvaliteta tega kluba. Ekipa z Brezičem, Javornikom in Vidojevićem je sicer začela slabo, a je nato na klop sedel odlični Oblak, ki je s taktično dovršeno igro poskrbel celo za najboljši pomladanski izkupiček v ligi. Kljub temu Knapi niso bili ravno najatraktivnejši nasprotnik, saj so na gostovanjih dosegli le deset zadetkov.

Nekoliko je razočarala Mura, ki so ji pred sezono pripisovali status glavnega izzivalca Mariborčanom. Črno-beli kljub skoraj nespremenjenemu kadru niso uspeli ponoviti sezone pred tem, zato je tudi v Murski Soboti prišlo tudi do dvakratne rošade na trenerskem stolčku. Ekipa s Škaperjem, Rističem in Dvoršakom je predvsem doma dosegla nekaj prav bleščečih visokih zmag, pa čeprav ni imela v svojih vrstah nobenega posebej razpoloženega napadalca.

Za senzacijo je poskrbel Korotan, ki se je z dna izstrelil med prvih pet. Na Prevaljah je po pestrem prestopnem roku nekako primanjkovalo vezistov, kar je Pobor rešil z do takrat nepredstavljivo napadalno formacijo. Vse skupaj se je rezultatsko obrestovalo in posledično tudi zadovoljilo tako upravo kot gledalce. Ekipa z Jermanišem in Plescem na čelu je s tem poskrbela za nepričakovan razcvet koroškega nogometa.

V sredini lestvice je končala Olimpija, ki ji nikakor ni uspelo ponovno vzpostaviti stika z vrhom. Začetek sezone niti ni bil tako slab, nato pa so zimske okrepitve in številne Zidarjeve menjave na trenerskem mestu poskrbele za nasprotni učinek od pričakovanega. Niti eden izmed igralcev se ni med strelce vpisal več kot sedemkrat, kar je nazorno kazalo neučinkovitost moštva z Agičem, Kujovičem in Miškičem v glavnih vlogah. Kriza nogometa v prestolnici se je tako le še nadaljevala.

Tam nekje kot vedno je pristalo še Celje, ki pa z mlado zasedbo brez zvezdnikov niti ni imelo kakšnih višjih ambicij. V knežjem mestu so se bolj ukvarjali z racionalizacijo poslovanja, zato je bil edini cilj mirno zagotovljen obstanek. Tega so dosegli z agresivno obrambno igro, ki je s Celjske kleti odganjala še tiste redke preostale gledalce.

Nekoliko so presenetile Domžale, ki jim kot novincem niso pripisovali dosti možnosti. Večino točk so Ravbarji nabrali na gostovanjih, saj je večina nasprotnikov sicer simpatično provincialno ekipo nekoliko podcenjevala. Klub večje podpore ni doživljal niti doma, saj je bil obisk njihovih tekem razumljivo najnižji.

Za največje razočaranje je poskrbelo Primorje, ki se je še leto nazaj borilo za naslov, tokrat pa so se znašli v podobnem položaju na drugem koncu lestvice. Poimensko naj bi ekipa z Gogo, Lučičem in Vuličem še vedno sodila med najboljše, a sta Petrović in predvsem Marjon na klopi povsem zatajila.

Spet se je nekako izvlekel Potrošnik, ki že nekaj sezon nikakor ni hotel izpasti. Tokrat jih je rešil drugi strelec lige Moro, gledano v celoti pa je bila ta ekipa predvsem v gosteh nekonkurenčna. Kljub temu so v Šumi planirali reflektorje.

Oba preostala novinca sta že po eni sezoni izpadla nazaj. Predvsem Koper je napovedoval veliko več, a ob treh zmagah na Bonifiki ni bilo moč pričakovati obstanka. Tudi Triglav kljub suvereni zmagi v drugi ligi še ni bil pripravljen za nivo višje.