Zgodovina Prve Lige: Sezona 1996/97

Foto: Boštjan Šmalcelj

Po stalnih sistemskih ekspirimentiranjih se je nova sezona državnega prvenstva enkrat za spremembo začela z nespremenjenim številom udeležencev. Po pravi burleski v drugoligaškem tekmovanju se je deveterici precej sporno pridružil še šestouvrščeni drugoligaš Koper, saj prvak Železničar Ljubljana ni izpolnjeval licenčnih zahtev.
Po petih neuspešnih poskusih je Maribor le uspel priti do tako želenega naslova državnega prvaka. Prašnikar je s svojo zvezdniško zasedbo vključno z Drobnetom, Židanom, Kekom in Karičem štartal slabo, a nato tradicionalno doživel razcvet spomladi. Ob krizi glavnih papirnatih konkurentov so se Štajerci za naslov do konca borili s Primorjem, saj je odločitev padla šele v zadnjem kolu. Navijači so sledili rezultatom in moštvo nagradili z največjim obiskom v vsej zgodovini slovenske lige. Zgodovinski uspeh so Vijolice dopolnile še s pokalno lovoriko in tako poskrbele za dvojno krono, kar je dolgoročno bržkone vplivalo celo na opustitev tekmovanja za superpokal.
Drugo mesto je kot rečeno osvojilo Primorje, ki je presenetilo praktično vse. Sinovi Burje so pod okriljem Černigojevega podjetja sestavili nadve konkurenčno ekipo, ki v Športnem parku celotno sezono ni priznala poraza. Vulič, Žlogar, Vrabac, Lučić in ostali so slabše odigrali le v gosteh, kar se je na koncu izkazalo za odločilno. Vseeno so bili ajdovski Rdeči vragi nad dosežkom navdušeni, saj jih je najbrž veliko slutilo, da gre za najuspešnejšo sezono kluba v zgodovini.
Spet je povsem razočarala Olimpija, ki se je komajda še držala v zgornji polovici lestvice. Djuranoviču, Pejkoviču in Zuliču prav veliko ni uspevalo, niti en igralec ni uspel zabiti več kot sedemkrat, klubu so hrbet obrnili številni gledalci in tudi novi trener Perica ni bil pri reševanju krize prav nič uspešnejši od predhodnikov. To je bila tudi prva samostojna sezona, ki so jo Ljubljančani zaključili brez lovorike in Zidar se je lahko kar pošteno zamislil.
Gorica naslova ni uspela potrditi z novim vrhunskim dosežkom, a vseeno odigrala povsem solidno sezono. Vrtnice so zbrale največ točk na gostovanjih, nekoliko jim je šepala le realizacija, kjer je ekipo reševal predvsem odlični Osterc. Sicer je ekipa z Demirovičem, Protego in Ubavičem ostala precej močna, kar je dokazala predvsem z zgodovinskim izkupičkom štirih zmag nad Olimpijo, pod Zupanovim vodstvom pa jim je sapa pošla šele v zaključku prvenstva.
Prvič je bilo kolikor toliko lahko zadovoljno tudi Celje, saj so Grofje končali na četrtem mestu in pustili kar dober vtis na Skalnii kleti. Tarbuk je za nagrado kot eden redkih trenerjev ostal preko celotne sezone, medtem ko so bili v klubu lahko s Sivkom, Sešlarjem in najboljšim strelcem lige Kamberovičem za prihodnost kar optimistično razpoloženi. Celjani so se rezultatsko utrdili v prvi ligi, še vedno pa je skrbela porazna statistika gledanosti domačih tekem.
Pozitivno je sezono zaključil še Korotan, ki je mirno brez težav prišel do suverenega obstanka. Prevaljčani so s preračunljivo igro večino točk nabrali doma, kjer so ob obrambni taktiki prejeli zgolj 9 golov. Navijačev to očitno ni motilo, važno je bilo, da Koroška vzdržuje prvoligaški klub.
Zato pa je toliko bolj razočarala Mura, ki je po rednem uvrščanju med prve tri tokrat kočala v spodnji polovici. Dvoršak, Kmetec, Kokol in ostali so povsem razočarali domače navijače, pri čemer tudi dvakratna menjava trenerja ni pomagala. Vse skupaj se je odražalo z najnižjim obiskom po petih letih, edina svetla točka v sezoni pa je bila zmaga v Ljudskem vrtu.
Najslabšo sezono v zgodovini je odigral tudi Rudar, katerega je tranzicija očitno precej uničila. Ob slabi podpori sponzorjev in navijačev so Knapi Ob jezeru zbrali najmanj točk v ligi, oziroma toliko kot v gosteh, kar je še ravno zadoščalo za razmeroma mirno sezono. Moštvo na čelu z Vidovičem, Javornikom in Pavlovičem bi bilo verjetno sposobno doseči več, a Jarc in Vugrinec očitno nista bila pravšnja za takšno nalogo.
Po play-offu se je spet rešil atraktivni Potrošnik, zato pa je povsem zasluženo izpadel Koper, ki s sedemnajstimi gostujočimi porazi pač ni bil na nivoju prvoligaškega tekmovanja.