Foto: Jure Banfi Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Danes mineva 60 let od prvega večnega derbija med Mariborom in Olimpijo, ki je 2. septembra 1962 bil odigran v jugoslovanski drugi zvezni ligi. Na stadionu za Bežigradom se je zbralo več kot devet tisoč ljudi, obračun pa se je zaključil brez zmagovalca. Končni rezultat se je ustavil pri 1:1, potem ko je Mariborčane sredi drugega polčasa v vodstvo popeljal Vito Marković, za zmaje pa je točko minuto pred koncem rednega dela rešil Milan Rojina. To je bil začetek velikega rivalstva med vijoličastimi in zeleno-belimi, ki je na tribune ter pred televizijske in radijske zaslone privabljal množice ljudi.Maribor in Olimpija sta v svojem jugoslovanskem obdobju v takratni prvi oziroma drugi zvezni ligi odigrala 20 derbijev. Uspešnejši so bili Ljubljančani, ki so slavili osemkrat, petkrat so bili boljši Mariborčani, sedem srečanj se je končalo brez zmagovalca. Trinajstkrat sta se kluba pomerila tudi v pokalnem tekmovanju, in sicer dvakrat v jugoslovanskem pokalu ter enajstkrat v slovenskem republiškem pokalu. Tudi tukaj je bila uspešnejša Olimpija, ki je v bila močnejša osemkrat.Boljše obdobje za Štajerce se je pričelo po osamosvojitvi Slovenije. V slovenskem državnem prvenstvu sta moštvi skupaj preživeli 14 sezon, v katerih so Mariborčani slavili na 20 tekmah, 12-krat se je derbi končal brez zmagovalca, osem zmag je zbrala Olimpija. Petkrat smo bili priča derbiju v slovenskem pokalu (skupaj devet obračunov), Mariborčani so trikrat bili uspešnejši. Gledano v celoti sta kluba odigrala 83 medsebojnih tekem. Marbor je slavil 31-krat, Olimpija 29-krat, 23-krat ni bilo zmagovalca.V uvodnih sezonah po osamosvojitvi je Olimpija še imela primat nad Mariborčani, nato pa so se stvari začele obračati v korist kluba vzhodno od Trojan. V želji po najvišjih rezultatih so se že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri zmajih začeli zanašati na bogate mecene, ki so praviloma imeli neomejeno moč v klubu. Zaradi slabe organizacije, poslovanja in kadrovanja so Ljubljančani skozi leta padali vse nižje, dokler se kmalu po začetku novega tisočletja niso znašli v breznu, iz katerega več ni bilo rešitve. Olimpija je že sredi sezone 2004/05 ostala brez licence, po 28. maju 2005 in obračunu v Celju pa je klub, zaradi milijonskih dolgov, dokončno ugasnil. Nasploh je bilo to precej črno obdobje za slovenski nogomet, saj sta iz podobnih razlogov ob koncu iste sezone neslavno propadli tudi Mura in Ljubljana. R. Š.
