Tokrat vam predstavljamo vratarko Lucijo Mori, ki je svojo kariero začela v Slovenj Gradcu, nadaljevala v Pomurju in se nato preselila v Italijo k ženskemu klubu Brescia. Sedaj igra za avstrijsko ekipo Carinthians Soccer Women, ki nastopa v prvi avstrijski ligi.


Lucija nam sprva opiše začetek prestopa v Italijo: “Pred dvema letoma sem dobila ponudbo o igranju v Italiji, natančneje za žensko ekipo Brescie. Vse to je bilo zame pravo presenečenje in v kratkem času sem se morala odločiti, ali pojdem v neznano, saj je bil italijanski jezik za mene popolna neznanka, ali ostanem doma, a je na koncu ljubezen do nogometa premagala skeptičnost in želja po novi izkušnji v tujini.” Po vprašanju kako se je privajala na novo okolje, Lucija odgovori iskreno: “Kot za vsako legionarko na tujem, morem priznati, da tudi meni ni bilo vse postlano z rožicami. Tu je bil povsem drug način treningov, življenja, v ekipi sem bila edina tujka, zato sem na začetku večinoma časa namenila za učenje jezika. S časom je postajalo vedno lažje, spoznala sem vedno več ljudi in dobila nove prijatelje. Treningi so potekali štirikrat tedensko in v soboto je bila tekma. Posebno lepo je bilo, ko smo vsako soboto pred tekmo šli skupaj na kosilo. Tako smo bili že nekaj ur pred tekmo osredotočeni samo na nogomet. Nekatere tekme v gosteh so bile še posebno naporne, saj se je bilo potrebno voziti po več ur z avtobusom, vlakom ali pa tudi z letalom.”

Foto: Arhiv Lucije Mori

Seveda smo pogovor nadaljevali v smeri italijanskega nogometa in njenega kluba Brescie: “V Italiji  se nogomet igra na višjem nivoju kot v Sloveniji. Imajo registriranih veliko število igralk in klubov. Od Serie A do Serie D, potem pa so tukaj še regionalne lige. Ekipa Brescie nastopa v Serie A in spada med najbolj organiziran ženski klub v Italiji. Lani smo pristali na 4. mestu in osvojili “Coppa Italija”, kar je bil za nas zelo velik uspeh. Letos pa smo v ligi osvojili 3. mesto. Po koncu sezone smo bile kar malo razočarane, saj smo imele nekoliko višje cilje, najmanj drugo mesto v ligi, ki vodi v Ligo Prvakinj. A kaj moremo, to je nogomet in poškodbe so naredile svoje.” Spregovori tudi o svojih soigralkah v moštvu:”V Brescii nas je bilo veliko reprezentantk. Cabrini, selektor italijanske reprezentance, je občasno na akcije poklical tudi po sedem “Leoness”. Vesela sem, da sem imela možnost trenirati in se družiti z njimi. Trenirala sem tudi z reprezentančno vratarko od katere sem se naučila veliko pozitivnih stvari. Članice so se ravno sedaj udeležile evropskega prvenstva na Švedskem. Na žalost so izpadle v četrtfinalu proti Nemčiji z porazom 1:0.” In katera ekipa v Italiji je pustila največ vtisa na tebi: “Trenutno najboljša ekipa v Italiji je Torres. Letošnjo sezono v Ligi Prvakinj je zaključila v četrtfinalu, kjer je izgubila proti Arsenalu. Za naziv prvakinj se nas je v ligi borilo 16 ekip. Italijanska liga ni razdeljena na dva dela, kot je to v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji. Sezona se začne avgusta, ko se začnejo priprave in poteka vse tja do maja oz. junija, ko se zaključi prvenstvo oz. Coppa Italija. V ligi po kvaliteti izstopajo štiri ekipe, ampak tudi ostale niso slabe. Mogoče so nekatere manj taktično in tehnično podkovane, kar pa lahko nadoknadijo z svojo agresivnostjo in borbenostjo. To pomeni, da če ne greš 100 odstotno v tekmo, se ti lahko hitro maščuje.”

Foto: Arhiv Lucije Mori

In kako vidiš ti razliko med italijanskim in slovenskim ženskim nogometom: “Razlika v ženskem nogometu v Italiji in Sloveniji je tudi v medijski podpori. Veliko tekem se spremlja na Rai sportu ali po lokalnih televizijah, po tekmah se podajajo intervjuji, novinarji pišejo članke v časopisu, klubi imajo urejene internetne strani, v večini klubov ni problem z opremo za treninge, po televiziji so razne oddaje namenjene samo ženskam, za člansko reprezentanco so naredili celo album z njihovimi slikami. Igralke smo velikokrat morale predstavljati klub na raznih prireditvah in sodelovati pri intervjujih in oddajah. Tudi sama nisem bila izjema. Še vedno se nasmejim, kadar se spomnim mojega obiska na televiziji. Ker se nisem spomnila takoj, kako razložiti v italijanščini, sem se za trenutek spravila v zadrego (smeh). In če se postavimo v Evropo lahko rečem, da tudi Italija zaostaja za nekaterimi bolj “nogometno” razvitimi državami, kot so na primer Nemčija, Anglija, skandinavske države. Veliko so potekale tematike, kaj in kako narediti, da bi se ženski nogomet v Italiji dvignil še na višjo raven.”  In kaj nam lahko za zaključek poveš:“Če po dveh letih potegnem črto je bila zelo lepa izkušnja. Edina stvar, ki mi ni bila všeč v drugi sezoni, je bila moja minutaža. Čeprav sem imela vse treninge je imela prednost italijanska vratarka. Kot je znano, da lahko le napreduješ, če igraš, sem se odločila, da zamenjam klub. Težko je igrati na reprezentančnem nivoju in ostati v konstantni formi samo s treningi.” Pa reprezentančni plani: “Z reprezentanco smo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo dobili  težko skupino. Reprezentance smo razdeljene v sedem skupin. Slovenke nastopamo v skupini A z Nemčijo, Rusijo, Irsko, Slovaško in staro znanko Hrvaško. Komaj čakam, da se pomerimo z Nemčijo, ki je najboljša reprezentanca v Evropi. Rusijo, Slovaško in Hrvaško že poznamo iz letošnjega turnirja na Hrvaškem, na katerem smo osvojili tretjo mesto. Verjamem, da se lahko z dobro fizično pripravljenostjo in disciplino v igri, kosamo tudi z najboljšimi reprezentancami v Evropi.”

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od Mirsad K. Čavalić
Naloži več novic iz Ženski nogomet
Komentarji so onemogočeni.

Poglejte še

FOTO: Radomljanke ugnale hčere burje in prišle do osme zmage v sezoni

Nogometašice Radomelj so na umetni zelenici domžalskega športnega parka v sklopu 15. kroga…