Foto: Jure Banfi Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin V sredo smo bili priča pravemu finalu pokala za ženske, saj sta se na pomožnem igrišču stadiona Bonifike pomerili ekipi, ki pravzaprav tudi prevladujeta v slovenskem ženskem nogometu. Kaj so po tekmi povedala dekleta Pomurja in Rudarja si lahko preberete v nadaljevanju članka. Za prvo letošnjo lovoriko v vitrinah Pomurja so poskrbele Tanja Vrabel, Špela Kolbl in Tjaša Tibaut. Vsekakor je celotno moštva Pomurja poskrbelo za tako veliko zmago nad večnimi tekmeci, saj so se z zmago v finalu pokala tudi oddolžila svojim navijačem za prvenstveni poraz v Velenju. Kot prvo smo zaslišali kar najboljšo strelko v prvenstvu Tanjo Vrabel, ki nam je z nasmeškom zaupala: “V tekmo smo krenile z veliko željo po osvojitvi pokala. Res je, da igra samih dveh moštev ni bila lepa za oko, a je bila želja in prvotni cilj osvojitev pokalne lovorike. Na začetku tekme smo bile tako me, kot Rudar izredno pazljive, saj nobena ekipa ni želela tvegati v začetku finalnega obračuna. Me smo se v prve pol ure osredotočile bolj na defenzivne naloge, saj nismo želele prejeti zadetka, zato smo se ob napadih Rudarja prav vse igralke vračale v obrambo in zapirale prostor Velenjčankam. Rada bi pohvalila trdno obrambo Rudarja, a ko smo dosegle prvi zadetek, se nam je igra veliko bolj odprla, same smo postale veliko bolj sproščene in bilo je veliko lažje. V drugi polčas smo krenile povsem neobremenjeno. Trener nam je med polčasom v slačilnici zabičal, da moramo ostati zbrane vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Poudaril je, da še tekma ni dobljena, kljub vodstvu dveh zadetkov prednosti, zato smo tudi drugi polčas odigrale povsem motivirano. Igrale smo povsem zavzeto in dosegle še zadetka in tekmo rutinirano pripeljale v našo korist. Rezultat je dokaj visok, kar je posledica naše napadalne igre, ki jo gojimo že kar nekaj let, odkar nas vodi izkušeni Bojan Jančar, ki premore veliko trenerskega znanja. Ob tem bi rada poudarila, da smo v sredo imele izredno dobro zadnjo linijo, kajti naše obrambne igralke so povsem zaustavile velenjske napade. Zmagala je ekipa, ki si je zmage bolj želela in ekipa ki je bila skozi celotno tekmo boljša! Hvala navijačem za izredno dobro navijanje in celodnevno druženje z njimi!” Po izjavi Tanje smo stežka pridobili tudi pozornost Mateje Zver, ki nam je z veseljem odstopila nekaj časa in povedala: “Me smo se pred samo tekmo zavedale, da bo finalni obračun zelo težka tekma in če želimo zmagati, bomo morale iz sebe iztisniti še zadnje atome moči. S svojo igro sem lahko zadovoljna, saj sem imela v zadnjih dneh težave z boleznijo, zato tudi nisem bila povsem pripravljena, a bi ob tem rada pohvalila srčne in borbene soigralke. Trener nas je na Velenjčanke zelo dobro pripravil in nas tudi motiviral ter posvetil ogromno pozornosti na osredotočenost od prve do zadnje minute tekme. Sama mislim, da smo v srečanje krenile zelo samozavestno, motivirano, saj bi ob drugačnem pristopu bilo zelo težko ubraniti naslov pokalnih prvakov. Kljub vsemu smo se zavedale tudi dejstva, da se moramo oddolžiti našim številnim navijačem za poraz v Velenju in smo si med drugim želele osvojiti ta pokal tudi zaradi njih samih, saj so z nami tako v dobrih, kot tudi slabih časih.” V finalu pokala je tudi nastopila mlada in obetavna igralka Pomurja Špela Kolbl, ki blesti v mladinskem državnem prvenstvu, kjer je na petnajstih tekmah za Teleing Pomurje zabila neverjetnih 43 zadetkov. Špela je samozavestno povedala: “Vedele smo, da imajo Velenjčanke odlično ekipo in da tekma ne bo lahka. V tekmo smo šle z veliko željo po ubranitvi naslova. To nam je uspelo in vlilo novo motivacijo za zadnjo tekmo v prvenstvu, ki jo bomo prav tako odigrale proti Rudarju in bo najverjetneje tudi odločala o prvaku.” Špela nam je več povedala tudi o občutkih ob doseženem zadetku v finalu pokala: “Občutek, ko dosežeš zadetek v finalu je res enkraten. Res sem si želela zmage, doseženi zadetek v mreži Velenjčank pa postavi samo piko na i temu veselju.” Foto: Jure Banfi Pri Velenjčankah je priložnost v drugem polčasu dobila Anja Levačič, ki se je na zelenice vrnila po dolgi in težki poškodbi katero je uspešno sanirala. Povsem srečna zaradi povratka na igrišče nam je Anja zaupala nekaj več o sami poškodbi in tudi o sami tekmi: “Tekma proti Pomurju je vedno težka preizkušnja, saj igrajo zelo napadalno in ne dopuščajo veliko prostora za napake. Ponosna sem na naše igralke, ki so kljub vsem poškodbam, ki so nam zadnje čase povzročale težave, odigrale celotno tekmo borbeno in brez popuščanja. Kljub veliki želji, so bile Pomurke boljše nasprotnice. Igra jim je lepo tekla in priložnosti so izkoristile. Tekma je bila dobra priprava na finalni ligaški obračun, kjer bomo poskusile izkoristiti naše prednosti in osvojiti naslov državnih prvakinj. To so bile moje prve minute na tekmi po lanskoletni poškodbi in operaciji kolena, mislim, da lahko iz prve roke rečem, da zmaga ni vse in da je važno sodelovati. Seveda pa tekmovalnost ostaja in so med drugim tudi naši cilji še vedno dosegljivi. Letos so punce že opravile lepo delo, sedaj je naša naloga, da vso dobro delo še zaključimo. Meni je v čast, da lahko igram v takšni ekipi, kot je Žnk Rudar Škale. Punce so res prave prijateljice na igrišču in izven njega in naše celotno vodstvo nam je vedno v podporo. Ob tej priložnosti, bi se jim rada zahvalila za vso podporo ob rehabilitaciji in vrnitvi na igrišče.” Po vzpodbudnih besedah Anje smo se obrnili na centralno branilko Velenjčank Zalo Gomboc, ki je poleg Maruše Sevšek ena ključnih igralk v defenzivnih nalogah Rudarja. Sama je pojasnila razloge za poraz: “Igrale smo močno okrnjene, saj nas pesti veliko poškodb, na kar pa ne moremo vplivati. Naša naloga je bila, da odigramo tekmo najboljše kar je možno v danem trenutku. Mislim, da smo to naredile. Seveda so vedno stvari, ki bi se dale spremeniti, ampak kar je bilo, je bilo. Morala nam ni padla, saj se zavedamo, da naša ekipa ni bila popolna. Če bi izgubile v polni postavi bi bile veliko bolj razočarane. Poleg tega pa imamo še možnost za zmago v ligi, kar nam daje dodatno motivacijo. Tako kot na vsaki tekmi, so stvari, ki bi jih spremenila, če bi lahko. Vendar kljub vsemu, sem dala vse od sebe. Prav tako ima Pomurje zelo močen napad, ki je neprestano pritiskal proti našemu golu. Tako, da smo imele v obrambnih nalogah kar veliko dela.” Kot zadnjo smo za izjavo v velenjskem taboru povprašali mlado Laro Prašnikar, ki v letošnji sezoni pravzaprav igra krstno sezono med članicami. Sama nam pojasni o občutkih, ki so jo spremljali pred in med samo tekmo ter razloži nekaj več o svoji formi: “Sama sem čutila pritisk, a bi ob tem rada omenila, da že tri tedne zaporedoma igram tri tekme na teden in posledično nimam več toliko moči, kot sem jo imela pred tem, ko sem lahko zabijala gole. Trenutno imam manjšo krizo glede zadetkov, ampak po mojem mnenju ni pomembno kdo doseže zadetek, pomembno je, da ga igralka doseže za ekipo. Vemo, da je finalni obračun le priprava na zadnji letošnji derbi, ki bo v Beltincih in nanj se želimo še dodatno pripraviti, saj si želimo prvenstvo osvojiti in upam le, da bomo tudi to pokazale. Pomurje ni ekipa, ki se je nebi dalo premagat, kar smo tudi dokazale in pokazale, da smo Pomurju lahko resna konkurenca.” M. K.
