Aleksander Rajčević: “Nekaj straha je še prisotnega!”

Foto: Nicky Kristl

Za nogometaši Maribora je prvi teden priprav na nadaljevanje sezone. Četa trenerja Krunoslava Jurčića se bo jutri preselila v Prekmurje, v zdaj že tradicionalno bazo Moravske Toplice, kjer bo ostala do petka, 29. januarja. Uvodno pripravljalno srečanje bodo Mariborčani odigrali v sredo, ko bo nasproti stal madžarski drugoligaš ZTE.

Po skoraj polletni odsotnosti se bo v pripravah na nogometna igrišča vrnil tudi Aleksander Rajčević. “Čeprav se zavedam, da nas čaka naporno, zahtevno obdobje, sem se res veselil začetka priprav. Dolgo nisem treniral z ekipo, vesel sem, da sem lahko vsak dan z ekipo,” je za klubsko spletno stran poudaril izkušeni Primorec, ki je v teh dneh v obrambni vrsti dobil konkurenta v obliki Denisa Šmeta, v Ljudski vrt se bo verjetno že kmalu preselil še en branilec. Rajčević, ki konkurenco pozdravlja, v prvih dneh priprav še ni vadil ‘na polno’, saj priznava, da je ob dvobojih zaradi poškodbe kolena še prisotnega nekaj strahu: “Zaenkrat mi govori, da je vse v redu, če odmislimo, da me bolijo noge. Toda glede na dolgo odsotnost je to povsem razumljivo. Moram spet ujeti delovni ritem, z upanjem, da bom izpustil čim manj treningov. Trenutno je najpomembnejše spoznanje, da mi koleno ne povzroča preglavic in naj tako tudi ostane. Za zdaj me trenerji še ‘šparajo’, takšen je bil dogovor ob začetku priprav. Prvi teden tako lahko označim za uvajalnega, zdaj se bo intenzivnost povečevala. Preizkusil sem se že v nekaj dvobojih, psihološke zavore ni bilo. Je pa res, da nisem šel na polno, tudi soigralci so prizanesljivi in glede tega pazijo name. Povsem se je sicer strahu nemogoče izogniti, nekaj ga je še prisotnega, toda prepričan sem, da bo po prvem pravem dvoboju vse to za menoj.”

Še dlje kot Rajčević je bil odsoten Welle Ndiaye. Senegalski vezist, ki je v minuli sezoni predstavljal eno od presenečenj, je zadnjo tekmo odigral konec aprila, ko je Maribor s 4:1 ugnal Olimpijo. Vse od tedaj je imel nekdanji nogometaš Gorice obilo težav s poškodbami, po vrnitvi pa priznava, da je vadbo z ekipo močno pogrešal: “Počutim se dobro. Vesel sem, da lahko treniram z ekipo, z vsemi soigralci in se pripravljam na začetek igranja. Tečem, sodelujem v igri z žogo in pri vseh zadevah, ki so mi manjkale. Res sem pogrešal te občutke in sem zelo zadovoljen. Seveda fizično stanje po takšnem premoru ni, nisem še popolnoma pripravljen. Toda imamo dovolj časa za doseganje želenega nivoja, polnih 40 dni treningov, tekem in na koncu verjamem, da se bo vse v redu izteklo.”