Tine Zupan: “Igralcev ne prepričujemo z denarjem, raje jim predstavimo naš projekt.”

Pred začetkom drugoligaške sezone sem se usedel za mizo s športnim direktorjem novopečenega drugoligaša iz Grosupelj, Tinetom Zupanom, ki ga mnogi poznate tudi kot dolgoletnega športnega komentatorja na Sportklubu in sedaj pri Areni Sport. Nekdanji vodja PR pri ljubljanski Olimpiji in nekdanji športni direktor Interblocka že štiri leta in pol pri grosupeljskem Brinju vodi uspešno zgodbo, kjer predvsem v mlajših kategorijah klub premaguje tudi takšne, ki imajo od njih precej večji proračun. Skozi intervju je Zupan predstavil, kje se skriva ključ do uspeha sicer mladega moštva Brinja in kaj so njihovi cilji v prihajajoči sezoni 2. SNL.

V lanski sezoni ste s klubom v vseh kategorijah skreirali uspešno sezono. Je bilo to vnaprej načrtovano, ali pa je bil to nepričakovan dosežek?

Vsak segment v klubu je zgodba zase. Kar se tiče članske ekipe, je bil cilj napredovanje v višjo ligo že nekaj časa. Sicer naš proračun ni bil največji, a sta naša količina in način treningov, ter uspešna produkcija mladih igralcev omogočila delanje razlike. Prav tako se nam je poklopilo s prihodi nekaterih članov moštva v ključnih trenutkih, da nam je vse uspelo.

A največjo razliko do ostalih je omogočila »klima« v garderobi, saj se fantje že dolgo poznajo. Večina je za nas igrala tudi v mladinskih kategorijah, kar je omogočilo da so bili vseskozi povezani.

Kako pa je z mladinsko šolo?

Kar se tiče mladih, smo s kadetsko ekipo potihem ciljali na naslov. Četudi pri mladih nogometaših rezultat ne sme biti v prvem planu, je osvojitev naslova kadetskega prvaka za klub, kot je Brinje, velik uspeh. Navsezadnje sta v zadnjih desetih letih naslove v tej starostni kategoriji osvajala le Domžale in Maribor, kar dokazuje, da to ni dosežek, ki bi ga bilo preprosto napraviti.

Če sva že pri uspešnosti mladih kategorij, pa tudi članov. Kaj omogoča Grosuplju, da se lahko v vseh starostnih kategorijah prebija med najboljše?

Najprej je ključ to, da ima klub izredno veliko bazo igralcev. To je tudi razlog, zaradi katerega sem pred štirimi leti in pol pričel opravljati funkcijo športnega direktorja v Grosuplju. Je dominanten v celotni regiji, kar se tiče kateregakoli športa, prav tako pa je klub naredil velik posel v tem, kako funkcionira v osnovnih šolah, kjer uvaja nogometne krožke in išče morebitne igralce. V Ljubljani, kjer je konkurenca precej večja, je takšno dominanco v regiji težko izvesti. Na podlagi tega se lahko iz ogromne kvantitete, izlušči kvaliteta pravih talentov.

Če se obrneva na drugo točko, pa bi rekel, da je ogromno odvisno tudi od kvalitete trenerjev. Ti so pri razvoju ključni, saj igralcem omogočijo dobre pogoje za razvoj. Ko so igralci starejši od štirinajstega leta, pomagam tudi jaz in igralce iz okolice vabim v klub, kjer jim situacijo tudi predstavimo. S tako strategijo lažje sestaviš neko bazo igralcev in samo nadgrajuješ uspehe, kot primer lahko postavim lanske kadetske državne prvake. Ti so skupaj igrali že v mlajših kategorijah, tako da je bil osvojen naslov prvaka samo neka nadgradnja prejšnjega dela.

Kaj pa je končni cilj produkcije mladih igralcev? Ali ciljate, da bi igrali za vaše člansko moštvo, ali pa si bolj prizadevate da jih prodate v višjo ligo, morda tujino?

Osnovni cilj mora biti vedno, da ustvariš igralca zase, za svoje moštvo. A pri nas si želimo ustvarjati tudi prvoligaške igralce, ni pa tako pomembno, če ta status dosežejo z vmesnimi postajami ali ne. Vseeno pa si v situaciji kot smo sedaj, najbolj prizadevamo ustvariti igralce za člansko ekipo Grosupelj – po možnosti čimboljše.

Igralci, ki jih razvijamo, so npr. že člani državnih reprezentanc, igranje v drugoligaški konkurenci pa jim omogoča boljši poligon za razvoj, kot nek hiter preskok na prvoligaški nogomet pri mladi starosti.

Kar se tiče tujine, je veliko odvisno od odnosa samih igralcev. Mi ob dobri ponudbi ne bomo rekli ne, prav tako pa igralci z igranjem v tujih mladih kategorijah pridobijo ogromno neke nogometne izobrazbe, kjer se vidi ali imajo pravo mentaliteto. Prodaja v tujino nam sicer ni glavni cilj, a smo vajeni tudi takšnih prestopov. Pred kratkim smo igralca prodali v Italijo, kjer je preko SPAL-a prišel celo do igranja v mladinski Ligi Prvakov z Interjem. Tu štejejo predvsem dobre povezave z agenti ali pa reprezentančnega statusa igralca.

Kakšni pa so cilji kluba. Si delate cilje, kje bo klub čez eno, pet ali deset let? Ali pa poskušate raje vzdrževati visok nivo delovanja?

Odvisno. Pri nas se cilji hitro spreminjajo, pred nekaj leti smo si zelo želeli hitro napredovati na višji rang, a z mislijo na dolgoročno delovanje. To smo potrebovali, da lahko še naprej razvijamo igralce na visokem nivoju, saj bi to lažje počeli v drugi, kot v tretji ligi.

V tretji ligi so namreč igrišča slabše pripravljena, nogomet je manj fizičen, tekaško manj zahteven, kot v drugi ligi. Dolgoročno nam je tako cilj, da lahko igralce proizvajamo v drugoligaškem tekmovanju, kar je povezano tudi s kratko- in srednjeročnimi cilji. Želimo se uveljaviti v sredini lestvice druge lige, potem pa, da nadgrajujemo to kar imamo v mislih že zdaj – proizvajanje in razvijanje čim več mladih, perspektivnih igralcev, ki morda drugje ne bi, oz. niso dobili priložnosti. Mislim, da je imeti dolgoročne cilje vedno pomembno, sploh če si želiš da bodo igralci nekoč razviti, kot smo si to zastavili ob njihovem prihodu v klub.

Pa ste si kdaj predstavljali tudi igranje v Prvi Ligi? Kaj bi se zgodilo, če bi vam v tej sezoni ali pa v prihodnosti uspel preboj navzgor?

Trenutno mislim da smo še daleč od tega, tako da nas to še ne skrbi. Po drugi strani pa so nam že pred leti očitali, da preboj v drugo ligo ni možen, pa nam je vseeno uspelo. Zagotovo se preboja navzgor ne bi branili, a trenutno nismo še niti blizu profesionalnega nivoja, kar prvoligaško tekmovanje zahteva.

Od kje pa pridejo sredstva, da klub tako uspešno funkcionira, kljub temu da ni blizu profesionalnega nivoja?

Imamo neko manjšo skupino sponzorjev, ki nam omogočajo stabilnost, prav tako je nekaj izmed njihovih članov tudi v upravi kluba. Nekaj smo zaslužili s prestopi, pomaga tudi občina s svojimi prispevki. Uspehi v mladinskem nogometu (igranje 1. SML in 1. SKL) so nam prinesli prihodke tudi s strani NZS, ki vlaga v mlajše starostne kategorije.

Otepamo se tudi plačevanja mladih igralcev, ki je stalna praksa v večjih klubih, nekaj denarja pa prispeva tudi UEFA s solidarnostnimi sredstvi.

Omenil si, da fantje ponekod dobijo visoke zneske že pri mladih letih. Zakaj se potem vseeno odločajo za odhod v Grosuplje, če pa bi lahko igrali npr. pri Olimpiji, Domžalah ali Mariboru?

Saj odidejo tudi tja… (smeh). Nasploh mislim, da smo pri klubu dobro strukturirani, kar prepriča tudi fante same in njihove starše. Sveto zagovarjam, da imam najboljše trenerje in skozi prizmo razvoja se mi zdi, da je to najboljši način za napredek. Ogromno se pogovarjamo s starši, imamo dobre odnose in tako si počasi ustvarjamo zaupanje. Ljudje v našem klubu tako vidijo potencial, namesto s tem da jih prepričujemo z denarjem, kot je to primer pri ostalih, je pri nas ključen projekt.

Tisti, ki se tu prepoznajo, so za nas pravi, tisti ki pa ne, pa lahko odidejo drugam.

Kaj pa je bil tvoj glavni razlog za prihod v Brinje? Omenil si že veliko bazo igralcev, je bilo vmes še kaj drugega?

Predvsem me je privabila klubska osnova za razvoj. Ljudi, ki v klubu delujejo, nisem dobro poznal, a sem preko drugih ljudi izvedel, kako dobro se tu dela. Ob mojem prihodu je bil klub v neverjetnem vzponu, kadeti in mladinci so igrali v drugi ligi, člani pa v tretji. Spoznal sem tudi kvaliteto trenerjev, kar mi je še olajšalo odločitev za prihod.

Danes sem z ljudmi v ustroju kluba v odličnem odnosu, lahko rečem da smo prijatelji. Nikoli si nisem mislil, da bom tu ostal tako dolgo, navsezadnje tudi v Olimpiji nisem delal ogromno časa. To okolje mi omogoča dober razvoj, segmenti so izjemno dobro porazdeljeni, okoli sebe pa imam osebe, ki imajo meni složne ambicije. Goran Marković mi je super »pajdaš«, saj s svojo inteligentnostjo in željo po debati omogoča, da vsa zgodba teče dalje. Skupaj se namreč ogromno pogovarjava, sodelujeva, nisva le osredotočena na Grosuplje, pač pa na celotno sliko slovenskega nogometa – kako napredujejo klubi, igralci, tudi reprezentanca.

Če zaključiva, kaj pa pričakujete od sezone, ki se bo kmalu začela? Imate kakšno tiho željo?

Želimo in pričakujemo isto stvar. Mirno sezono, brez pretresov, rezultatsko pa si želimo stabilnost na sredini lestvice. Zavedamo se, da to ne bo enostavno, predvsem se bo treba prilagoditi kar se tiče igralnega sistema. Mi smo namreč doslej venomer težili k napadalnemu in atraktivnemu nogometu, z ogromno tehničnega znanja. Morda bo v začetku malce težje prilagoditi sistem, saj so fantje že dlje časa skupaj in navajeni na stil, ki ga igramo.

Po drugi strani pa smo igralcem že lani predstavili projekt na način – »ste drugoligaški igralci v tretji ligi«, saj je klub praktično na profesionalnem nivoju kar se tiče trenažnega procesa. Tako si bodo to morali dokazati tudi sami, navsezadnje so zato prišli prav v Grosuplje.

Tihega cilja pa nimamo, saj smo na realnih tleh. Potrebno se bo prilagoditi novemu okolju, težak je tudi razpored. A sredina lestvice se zdi zadovoljiv cilj, mislim pa da nam to tudi lahko uspe doseči.