Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin V enem od prejšnjih člankov smo že pregledali slovite povojne mariborske derbije med Branikom in Železničarjem, ki so zlate čase doživljali do leta 1960, ko je bil Branik po znani aferi razformiran, na njegovem mestu pa ustanovljen NK Maribor. Slednji je kar sredi sezone začel v slovenski ligi, in sicer iz pozicije Železničarja, ki je bil novemu klubu primoran dati tudi najboljše igralce, sam pa na novo začeti z ničle, kar je ajzenponarje hudo potrlo. Za povrh so na desnem bregu Drave izgubili še svoj sloviti stadion ob Tržaški cesti, toda niso se predali in veliki mestni derbiji so se po nekaj letih znova vrnili na prizorišče. Modro-beli so bili blizu rivalu že leta 1972, ko so izpadli iz druge jugoslovanske lige, kamor je prihodnjo sezono prišel Maribor, še bolj pa leto zatem, ko so izpadli v kvalifikacijah za omenjeno tekmovanje. Če eni niso mogli gor, pa so drugi prišli dol in na koncu je bil za povratek derbijev najbolj zaslužen kar Maribor, ki je po nekaj prvoligaških sezonah izgubil sapo in padel celo iz druge lige, tako da sta se tekmeca srečala v slovenski, tako imenovani republiški ligi, amaterskem tretjem rangu tedanjega nogometa. Zmaga Železničarja v Ljudskem vrtu – leta 1976 Nova stara rivala sta se pred tem nekajkrat srečala v pokalu, prvo tekmo je dobil Maribor s 5:2, nato pa se je pisalo leto 1975, točneje 21. september, ko sta se končno udarila tudi za točke, in sicer na novem stadionu na Taboru. Padel je rekord, kar 5000 gledalcev je prišlo pogledat derbi, a vsaj domači niso mogli biti preveč zadovoljni z rezultatom, saj je Maribor slavil z visokih 1:6. Vse je bilo jasno že prvem polčasu, ko so za izkušenejše vijoličaste zadeli Horjak, znani kasnejši trener, Pirc in Krempl, ki so priigrali visoko in zasluženo prednost 0:3. V nadaljevanju so domači pritisnili, a zmogli le do častnega gola, ki ga je po roki Filipovića in enajstmetrovki dosegel Kekec. Na drugi strani je Maribor zabil še tri gole, svojega drugega je prispeval legendarni Bojan Krempl, nato je v polno meril Bonačić, končni izid pa je postavil Esad Pirc. Slednji je pred sezono prišel prav iz Železničarja. Na povratni tekmi spomladi je navdušenje v Mariboru že nekoliko splahnelo, saj se je na igrišču v Ljudskem vrtu zbralo “le” 3000 gledalcev, ki so pričakovali gladko zmago vijoličastih. Te je ob konstantni premoči v vodstvo popeljal kdo drug kot Krempl in vse se je zdelo odločeno, toda nato je prišlo do neverjetnega preobrata. V začetku drugega polčasa je ajzenponarje nepričakovano v igro vrnil Kremavc, za veliko zmago in šok domačih pa je nekaj minut kasneje po lepi akciji poskrbel Rebernak. Modro-beli so predvsem taktično nadigrali bodočega prvaka in izenačili izid zmag na 1 proti 1. Maribor, ki je tedaj odšel v drugo ligo, se je na domačo sceno po novi aferi vrnil leta 1981, ko je bil Železničar ravno v dobri formi, a se je spet ubadal z določenimi finančnimi težavami, tako da ni sprejel napredovanja v višji rang. Ali so modro-beli to storili tudi zaradi derbijev, je težko reči, najbrž ne, v vsakem primeru pa so se kljub krizi v obeh taborih obetale nove zanimive tekme. Za uvod sta se moštvi srečali v enem številnih pokalnih srečanj, kjer je Železničar nesrečno izgubil po sporni enajstmetrovki, oktobra pa je šlo spet zares. Objekt na Taboru je bil nabito poln, domači pa so prikazali novo borbeno predstavo, a pred golom niso bili preveč spretni. Na drugi strani je Žurman z glavo izkoristil eno redkih priložnosti in po slabi igri Mariboru le priboril zmago. Na povratni majski tekmi je bilo v slabem vremenu manj napeto. Vijolični so prek Čeha in Žurmana hitro dosegli dva zadetka, gostje so sicer trdili, da pri prvem žoga ni prečkale golove črte, izid pa se nato do konca ni menjal in točke so ostale doma. Z njimi je Maribor tedaj še povišal prednost na vrhu lestvice in si praktično zagotovil naslov prvaka in napredovanje, tako da se tekmeca potem dve leti spet nista srečala. Moštvo Maribora v sezoni 1981/82, ko je dobilo oba derbija (Foto: nkmaribor.com) 1983 so bile vijolice veliko močnejše od sosedov in derbiji niso imeli pravega naboja. Na prvem v Ljudskem vrtu je bilo kar 4:0, Stanković je dosegel en gol, Krempl pa hattrick, pri čemer je Železničar skoraj celo tekmo igral brez Jaušovca, ki je v uvodu udaril Matjaža Keka. Ob padcu zanimivosti je padel tudi obisk in na tribunah se je zbralo zgolj okoli 1500 ljudi. Podobno je bilo tudi spomladi, ko so modro-beli doma sicer zaigrali bolje, a jim je tudi tokrat malce zmanjkalo. Na tekmi, ki jo je sodil sam Mladen Krajnc, so gostje zasluženo povedli prek slovitih napadalcev Žurmana in Prelogarja, domače je v igro vrnil Janžekovič, kaj več pa jim ni uspelo in Maribor je dobil še četrti zaporedni dvoboj. Sledila je sezona 1985/86, ko se je Železničar boril za obstanek in na papirju ni bil kos uspešnejšemu kolektivu z leve strani Drave. Toda ne terenu so se ajzenponarje držali odlično in le sodniku so se imeli v moštvu Maribora zahvaliti za zmago. Ta jim je po padcu Prelogarja podaril enajstmetrovko, kasnejši igralec Olimpije pa jo je kar sam izvedel in zadel za vodstvo. Gostje so z možem manj še izenačili, zmago pa je domačim dokončno zagotovil Hafner. Na spomladanskem derbiju drame ni bilo, Maribor je slavil suvereno z 1:4, Šket je prvi zadetek dosegel že v prvi minuti, po uri igre pa je bilo že 0:4, za konec pa so modro-beli z izjemnimi škarjicami dosegli vsaj častni zadetek. Ob koncu osemdesetih so derbiji zamrli in zdelo se je, da jih ne bo več, a so se po osamosvojitvi vrnili na velika vrata. Za pokušino ste se stara rivala srečala že v prvi sezoni po osamosvojitvi, ko je bilo v Pokalu NZS v Ljudskem vrtu po devetdesetih minutah 0:0, pa čeprav so gostje iz nižje lige večji del igrali z igralcem manj. Odločile so torej enajstmetrovke, več sreče pa je imel Maribor Branik, ki je zmagal 5:4, edini strel je zgrešil Žibek. Pod vodstvom bivšega igralca Jožeta Karmela se je Železničar nato leta 1992 uvrstil v 1. SNL, kjer ga je kajpak čakal tudi veliki tekmec. O derbijih se je veliko pisalo pred in po tekmah. “Marsikaj se je v Mariboru spremenilo, toda nogometno rivalstvo med kluboma z desnega in levega brega Drave bo tako dolgo trajalo, dokler Drava ne bo usahnila. To kar so srečanja med Interjem in Milanom, Torinom in Juventusom, Atleticom in Real Madridom, Manchester Unitedom in Manchester Cityjem, Liverpoolom in Evertonom, Crveno Zvezdo in Partizanom – to je za Maribor derbi med Železničarjem in Maribor Branikom,” je tedaj zapisal žal že pokojni novinarski kolega Slobodan Pejić. Kljub slabemu vremenu je bil Tabor lepo popolnjen, domači pa so privržencem vrnili z dobro igro, saj so proti favoritu izvlekli 0:0. Pri tem so bili v uvodu celo bolj nevarni in so kar šestkrat sprožili proti vratom, medtem ko se vijolice zbudile šele v drugem delu, a kot zapisano zadetkov ni bilo. NK Železničar v prvi ligi 1992/93 Zadnji uradni mariborski derbi sega v 9. maj 1993, ko je bil domačin Maribor Branik, a to še zdaleč ni pomenilo, da je tekma odločena. Za pomembne pozicije so se eni borili na vrhu, drugi pa na dnu, tako da je bil obračun izredno pomemben za oboje in na stadionu v Ljudskem vrtu se je zbralo 2500 ljudi. Domače je nekdanji golgeter in tudi reprezentant Igor Poznič resda hitro povedel v vodstvo, a so ajzenponarji odgovorili prek Vickovića in po pol ure izenačili izid. Tekma je bila v drugem delu enakovredna, zadetek odločitve pa je dosegel Poznič z drugim golom, medtem ko so gostje zapravili številne priložnosti. Izkazal se je predvsem mladi vratar Dabanović, ki je tedaj ravno začenjal svojo uspešno pot. Zmaga je Branikovce obdržala v igri za drugo mesto in Evropo, ki so jo na koncu tudi dosegli, na drugi strani pa je Železničar s porazom zapravil še zadnje možnosti za obstanek v ligi. Po izpadu se namreč Železničar nikoli ni več vrnil med prvoligaše in tudi mestno rivalstvo je počasi prešlo v pozabo. Medtem ko vijoličasti igrajo po Evropi, modro-beli životarijo v najnižji možni, to je šesti ligi, in prav nič ne kaže, da bi bilo v kratkem spet kaj drugače. Toda dokler bo tekla Drava, bodo ostajali spomini na mestne obračune, na desnem bregu pa tudi upanje, da se ti nekoč zopet vrnejo. Republiška liga 1975/76 ŽELEZNIČAR – MARIBOR 1:6 22. september 1975, Športni park Tabor, 5000 Kekec (75′); Horjak (27′), Pirc (39′, 89′), Krempl (44′, 82′), Bonačić (86′) MARIBOR – ŽELEZNIČAR 1:2 25. april 1976, Ljudski vrt, 3000 Krempl (44′); Kremavc (53′), Rebernak (67′) Republiška liga 1981/82 ŽELEZNIČAR – MARIBOR 0:1 18. oktober 1981, Športni park tabor, 4000 Žurman (51′) MARIBOR – ŽELEZNIČAR 2:0 9. maj 1982, Ljudski vrt, 1200 Čeh (7′ ag), Žurman (9′) Republiška liga 1983/84 MARIBOR – ŽELEZNIČAR 4:0 18. september 1983, Ljudski vrt, 1500 Krempl (18′, 22′, 62′), Stanković (23′) ŽELEZNIČAR – MARIBOR 1:2 22. april 1984, Športni park Tabor, 1500 Janžekovič (66′); Žurman (20′), Prelogar (51′) Republiška liga 1985/86 MARIBOR – ŽELEZNIČAR 2:1 29. september 1985, Ljudski vrt, 900 Prelogar (56′ pen), Hafner (80′); Ljubič (70′ pen) ŽELEZNIČAR – MARIBOR 1:4 4. maj 1986, Športni park Tabor, 1000 Verle (77′); Šket (1′), Prelogar (49′, 57′), Žurman (73′) Pokal NZS 1991/92 MARIBOR BRANIK – ŽELEZNIČAR 5:4 (po enajstmetrovkah) 25. marec 1992, Ljudski vrt, 400 Poznič, Kotnik, Lukić, Bakula, Hadžialagić; Brenzik, Bubnjar, Žunko, Korda SNL 1992/93 ŽELEZNIČAR – MARIBOR BRANIK 0:0 18. oktober 1992, Športni park Tabor, 2000 MARIBOR BRANIK – ŽELEZNIČAR 2:1 9. maj 1993, Ljudski vrt, 2500 Poznič (6′, 53′); Vicković (34′) T. D. L.
