Handanović navijače Interja pozval k večji podpori

Foto: Jure Banfi

Samir Handanović se je po reprezentančnem obračunu Anglije in Slovenije vrnil v milanski Inter. Selektor Srečko Katanec se je odločil, da bo mesto med vratnicama v tekmi s Kolumbijo zaupal mlademu Janu Oblaku, ki je svoje delo opravil zanesljivo. Handanović je imel tako nekaj več dni za pripravo na nedeljski mestni obračun.

Oba mestna rivala že nekaj let ne spadata več med najmočnejše evropske klube, borba za naslov evropskih prvakov so za navijače obeh ekip le še bled spomin, saj milanska kluba vse bolj izgubljata stik tudi z najboljšimi italijanskimi klubi. Za vodilnima kluboma Serie A, Juventusom in Romo, so si rdeče-črni in črno-modri v uvodnih enajstih krogih priigrali že lep zaostanek, zato pri privržencih obeh velikanov razlogov za zadovoljstvo ni ravno na pretek, čedalje več navijačev jasno izraža svojo nezadovoljstvo s predstavami svojih ljubljencev, v povezavi s tem pa se je v pogovoru za La Gazzetta dello Sport oglasil tudi slovenski čuvaj mreže Interja, ki je dodal, da se je z vrnitvijo Roberta Mancinija spremenilo tudi vzdušje: “Nič ni narobe z žvižgi in nezadovoljstvom navijačev, ko je le-to upravičeno. Navijači obeh milanskih velikanov so vajeni kluba videvati v vrhu, pričakovanja so zato vedno najvišja. Po vrnitvi Mancinija sem začutil, da se je nekaj spremenilo. Več je entuziazma in pozitivnosti. Zato navijače pozivam, naj v času tekem Interja ne hodijo v kino, potrebujemo vas na stadionu.”

30-letni Ljubljančan, ki že nekaj let ne komunicira s slovenskimi mediji, pa je verjetno vseeno presenetil marsikaterega navijača z odgovorom na vprašanje o prihodnosti v vrstah Interja, na katerega ga pogodba veže še do sredine leta 2016: “Preden se bom odločil, bi rad razumel, kakšne cilje in ambicije ima moj klub ter tudi to, v kateri smeri želi potovati Inter. V tem trenutku je namreč možnih precej različnih poti. Dejstvo je, da bi rad zmagoval, kar velja tudi za vodilne ljudi v klubu. Nisem nekdo, ki bi bežal od težav. Moram pa premisliti o svoji prihodnosti in videti, kaj se bo zgodilo. Upam, da bomo prej ali slej prišli v položaj, ko se bomo lahko borili z vsemi. Zame so klubski cilji še kako pomembni. Živeti zdravo življenje z družino v mestu, kot je Milano, ni dovolj. Povsem srečen si lahko le, če zmaguješ. Če tega ni, imaš vedno občutek, da nekaj manjka.”