Urška Žganec: “Z enotnim načrtom do napredka v ženskem nogometu!”

Foto: osebni arhiv Urške Žganec

22-letna nogometašica, ki si kruh služi v sosednji Avstriji, pri nogometnem klubu Sturm Graz, nam je v daljšem pogovoru zaupala nekaj več o svoji karieri, o primerjavi slovenske, italijanske in avstrijske lige ter povedala tudi nekaj več o reprezentanci. Urška je med drugim tudi trenerka selekcije U13 pri ženskem nogometnem klubu Jevnica.

V letošnji sezoni je v dresu Sturma odigrala 15 tekem in dosegla tudi pet zadetkov, štiri v prvenstvu in enega v pokalu. Prav tako je ena od pomembnih členov članske ženske reprezentance, saj je na vseh petih kvalifikacijskih tekmah za SP v Kanadi odigrala vseh devetdeset minut. V svoji karieri je Urška igrala za ŽNK Senožete (kasneje ŽNK Jevnica), Rudar Škale in kasneje v Italiji za Chiasellis in se v lanskem poletnem prestopnem roku preselila v Avstrijo k že omenjenemu prvoligašu Sturmu iz Gradca. V prvi slovenski ženski nogometni ligi je odigrala 99 tekem in dosegla zavidljivih 62 zadetkov.

Urška pojasni nam, kdo te je navdušil za nogomet in kateri je bil prvotni klub v tvoji karieri?
Za nogomet me je navdušil oče, ki me je že od malih nog vozil po nogometnih igriščih po Sloveniji in tudi tujini. Veliko nogometa sem sama preigrala s fanti v šoli, med drugim sem igrala tudi v šolski ligi, kjer sem spoznala Lucijo Grad, ki me je povabila k ženskemu nogometnemu klubu Senožeti – Vode.

Začniva najprej s tvojo kariero v Sloveniji. V slovenski ženski ligi si igrala za Senožete (kasneje Jevnica) in Rudar Škale. V katerem klubu misliš, da si pridobila največ izkušenj?
Tako je, v Sloveniji sem igrala za dva kluba, sprva za Senožeti – Vode, ki se je kasneje preimenoval v ŽNK Jevnica, ter ŽNK Rudar Škale. Težko bi posebej izpostavila katerega od omenjenih klubov, vsak klub je pustil del mozaika v moji karieri. ŽNK Jevnica mi je poleg igralske kariere omogočila tudi trenersko vlogo, za kar sem jim zelo hvaležna.

Glede na to, da pri Jevnici treniraš selekcijo deklet do 13 let, nam lahko zaupaš kako si zadovoljna s pomočjo krovne organizacije? Se v mladinskih selekcijah lahko posvečate le treniranju ali imate tudi druge skrbi?
Na to vprašanje težko odgovorim, saj sem kot trenerka v klubskem nogometu prisotna šele štiri mesece. Lahko pa povem, da imamo v mladinskih selekcijah ogromno težav s sestavo ekip, predvsem zaradi pomanjkanja igralk, ponagajajo pa nam tudi datumi turnirjev. Velikokrat se zgodi, da je potrebno klicati vsakega starša posebej, da si zagotovimo zadostno število igralk za udeležbo na turnirju. Obenem pa so težava tudi finance, tako kot verjetno pri večini športov v Sloveniji.

Vrniva se k tvoji igralski karieri, leta 2012 si se preselila v Italijo k ekipi Chiasiellis. Kako si se prilagodila na tuje okolje, kakšna je razlika med slovenskim in italijanskim nogometom?
Da, kasneje sem zapustila ŽNK Rudar Škale ter se preselila v tujino k italijanskemu prvoligašu Chiasiellisu. Moram priznati, da sem imela na začetku kar nekaj težav s prilagoditvijo, predvsem glede sporazumevanja, saj sama ne govorim italijanskega jezika, večina soigralk in ostalih delujočih v klubu pa skoraj nič angleško. Kasneje sem osvojila vsaj osnovne besede za sporazumevanje na igrišču, kar je zelo pripomoglo k moji igri. Sama italjanska liga se težko primerja s slovensko, saj gre za popolnoma drug nivo igre, od tehnike, taktike pa tudi fizične pripravljenosti igralk. Vedno moraš biti pripravljen, dati vse od sebe na treningih in tekmah, prostora za napake ni.

Po dobri sezoni sta z Anjo Milenkovič odšli v Sturm Graz. Začetek ni bil ravno najboljši, a ste naposled le pričeli zmagovati. Kako vidiš avstrijsko žensko ligo v primerjavi z italijansko? Bi lahko kateri slovenski klub konkuriral avstrijskemu?
Avstrijska liga je v primerjavi z italijansko malce manj kakovostna, vendar vseeno dovolj močna za razvoj in individualni napredek. Osebno sem zelo vesela, da sem se odločila za klub, kot je SK Sturm Graz, saj je to klub, ki je po organiziranosti, infrastrukturi ter finančnemu vložku v samem vrhu Avstrije, mislim pa, da bi z lahkoto deloval tudi v italijanski ligi. Seveda bi lahko kateri od slovenskih klubov konkuriral avstrijskemu, vendar mislim, da klubom, ki so bolj pri dnu avstrijske lestvice. Razlika med avstrijsko in slovensko ligo je vseeno zelo velika, kar je bilo razvidno tudi iz pripravljalnih tekem.

Vse več Slovenk odhaja v Avstrijo. Vsekakor poizitivno za kariere, vendar ob tem slovenska ženska liga izgublja na kvaliteti. Kako sama gledaš na vse skupaj?
Zagotovo je igranje v tujini pozitivno za vsako igralko, ki ima to možnost in se za to odloči. Glede na to, da je organiziranost ter kvaliteta igre v tujini toliko večja, je razumljivo, da se igralke odločamo za tujino, poleg tega pa še nekaj zaslužimo, kar je v Sloveniji praktično nemogoče. Posledica tega pa je padec kvalitete v ligi. Vse več je mlajših igralk, ki igrajo v članskih ekipah in so tudi nosilke igre, česar včasih ni bilo. Mogoče to ni dobro za sam razvoj lige, bo pa čez čas verjetno pripomoglo k napredku na reprezentančnem nivoju, saj bomo igralke navajene močnejših tekem, hitre igre ter posledično tudi bolje fizično pripravljene in sposobne konkurirati tudi močnejšim reprezentancam, a se je potrebno zavedati, da pa vse to ne pride čez noč.

Končno so se tudi mediji v Sloveniji začeli prebujati in poročati o slovenskem ženskem nogometu. Kako sama gledaš na medijsko pokritost?
Mislim, da je vseeno trenutno še premalo medijske pozornosti namenjene ženskemu nogometu. Res je, da so se stvari začele premikati na bolje, vendar sem mnenja, da se še vedno premalo pozornosti posveča naši ligi ter tudi ženski članski reprezentanci, pri tem mislim recimo na objavo rezultatov v osrednjem televizijskem dnevniku. Moram pa pohvaliti vaš portal, saj redno objavljate rezultate in pišete o dogajanju v slovenski ligi, o igralkah v tujini ter o tekmah ženske reprezentance.

Članica reprezentance si že vse od leta 2007, ko si debitirala v mladinskih selekcijah. Imaš lepe spomine na reprezentanco?
Imam precej lepih spominov. Pri mlajših selekcijah se spominjam kar nekaj tekem, na katerih smo pozitivno presenetile boljše nasprotnice. Tudi uvrstitev v dodatne kvalifikacije  za evropsko prvenstvo s člansko izbrano vrsto mi je ostala v lepem spominu.

V kvalifikacijah za SP ste začele odlično, sicer proti Nemčiji v Kopru doživele visok poraz, a ste proti Irski in Rusiji dokazale, da znate igrati in parirati tudi boljšim reprezentancam. Kako sama gledaš na okostje reprezentance, na vaše predstave in celoten kvalifikacijski ciklus?
Da, začetek kvalifikacij je bil res odličen, potem pa je sledila tista boleča tekma v Kopru proti Nemčiji. Na napakah se učimo in že druga tekma v Nemčiji je pokazala, da se z dobro taktično postavitvijo v obrambi lahko parira tudi ekipi, kot je Nemčija. Tudi v Rusiji smo tekmo dobro začele, potem pa popustile. Naj povem, da se tako z nemškim kot tudi ruskim nogometom ne moremo primerjati, kar razkriva že bežen pogled na nekaj dejavnikov, od same organiziranosti v igri, taktične in telesne priprave, medijske pokritosti, števila registriranih igralk, na vseh teh področjih je razlika ogromna. Mislim, da je klima v članski reprezentanci odlična, igralke se med seboj dobro razumemo, vse pa imamo enak cilj, čim bolje odigrati preostanek kvalifikacij.

Katera ekipa je v slovenski ženski ngoometni ligi naredila največji napredek glede na jesenski del?
Težko bi posebej izpostavila katero od ekip, saj vseh nisem spremljala. Je pa seveda jasno, za kateri ekipi stiskam pesti v prvenstvu, ŽNK Rudar Škale pa želim vso srečo v nadaljnjem boju za prvaka.

Veliko ljudi, ki spremlja ženski nogomet, je mnenja, da bi liga morala imeti svojega sponzorja. Kako ti vidiš to situacijo, je res tako težko najti sponzorja lige?
Mislim, da je težko najti sponzorja lige. Tudi sama imam precejšnje težave pri iskanju manjših sponzorjev za naš klub in mladinski pogoj, pa govorimo o majhni količini denarja, tako da verjamem, da je samega sponzorja lige težko najti.

Kje sama vidis težave v ženskem nogometu?
Na to vprašanje bi lahko podala zelo obsežen odgovor, če pa zajamem bistvo, mislim, da bi bilo potrebno narediti načrt dela za celoten ženski nogomet, od samega sistema igre pa do dela z mlajšimi selekcijami. Da bi vsi klubi delovali načrtno in enotno, tako kot to počnejo močnejše evropske države.

Kaj meniš o ustanovitvi druge slovenske ženske lige, ob dejstvu, da bodo dekleta, ki trenutno tekmujejo v mladinskih selekcijah Krima, Ptuja, dopolnila dovolj določeno starost?
Sem mnenja, da bi bilo to potrebno storiti, saj so rezultati na večini tekem previsoki. Prvak nima nobene koristi od igranja z ekipami pri dnu lestvice in obratno. Tako pa bi imele tudi slabše ekipe, ki trenutno nimajo možnosti za prvaka, cilj, kot je recimo postati prvak druge lige in napredovati v prvo.

Še vprašanje, ki se tiče mladink in članskih tekem … Kako gledaš na dejstvo, da nekatera dekleta igrajo tudi po dve tekmi med vikendom in to celotnih devetdeset minut. Je to velik napor za ta mlada dekleta?
Glede na to, da sem študentka Fakultete za šport, kjer dajemo tudi velik poudarek na pravilno porazdeljenem naporu športnikov skozi tekmovalni cikel, sem mnenja, da sta dve tekmi odigrani v enem vikendu in v polni minutaži prevelik napor za organizem. Vsekakor bi bilo tukaj potrebno najti ustrezno rešitev.