Tara Komatar: “Ni bilo druge možnosti…”

Foto: Jure Banfi

Še pred dnevi je bila prva izbira v golu novomeške Krke, zdaj se vrača pod domače okrilje, v Radomlje. Tara Komatar je mlada perspektivna vratarka, ki je v preteklosti že branila za kadetsko kot tudi mladinsko reprezentanco. Osemnajstletna vratarka spada med upe ženskega slovenskega nogometa. V Radomljah je branila za vse selekcije, poleti pa se je v lovu na večjo minutažo podala novi preizkušnji naproti. Jeseni je pri novomeški Krki pridobila veliko prepotrebnih izkušenj, še pomembneje pa, da je pridobila tekmovalni ritem. Tara, ki trenira pod budnim očesom Uroša Juračiča, nam je v pogovoru zaupala, kako sama vidi razpustitev članskega moštva Krke, kaj želi v prihodnosti doseči, med drugim pa je v sproščenem duhu pojasnila, katera obramba se ji je vtisnila v srce.

Najprej nekaj o začetkih nogometne kariere?
Z nogometom sem se pred približno šestimi leti prvič resneje spoznala v Radomljah, sprva bolj v rekreacijskem duhu. Kmalu zatem, ko sem začela trenirati, se je po zaslugi Uroša Juračiča ženski nogomet v Radomljah precej izboljšal. Treningi so postali resnejši in pogostejši, punce smo vedno znova dvigovale nivo igre in posledično so prišli tudi zelo dobri rezultati vseh selekcij ŽNK Radomelj. Kar nekaj deklet nas je bilo vpoklicanih v različne selekcije ženske reprezentance, kar je tudi odraz trdega in dobrega dela. Do sedaj sem zaigrala za dva različna kluba, vse do jesenskega dela sezone sem branila za selekcije ŽNK Radomlje, zadnje pol sezone pa sem bila posojena ŽNK Krka.

V Radomljah ste bili vse do članskega moštva vselej številka ena, poleti pa odšli na posodo v Krko. Kako gledate na obdobje pri Radomljah in nato v Krki?
Radomlje so moj prvi klub in tam se bom vedno počutila domače, rada pa bi poudarila, da sem vedno z veseljem trenirala in branila za klub. Na posodo sem odšla zato, da sem si nabrala nove izkušnje in tega ne bom nikoli obžalovala. Vesela sem bila, da sem v Krki poznala večino punc in mi je bilo potem pri odločitvi še toliko lažje. Iz izkušnje sem se odnesla precej, veliko sem se naučila in bilo mi je res v veselje pomagati novomeški ekipi.

Kako pa komentirate razpustitev članske ekipe Krke? Kako bo to vplivalo na tvojo kariero?
Sama menim, da je razpust članske ekipe Krke slaba poteza za slovenski nogomet, saj je bilo v ekipi nekaj potencialnih punc, ki pa sedaj nimajo kje igrati. Res mi je žal, da je prišlo do tega, vendar ni bilo druge možnosti, saj v ekipi ni bilo dovolj deklet in priznam, da je bilo kar mučno odigrati tekmo s samo sedmimi ali osmimi igralkami. Za razpust sem izvedela šele pred dnevi in nisem bila prepričana, če bom lahko v nadaljevanju sezone sploh kje branila, a se je v tem času že vse uredilo, tako da se vračam v svoj matični klub Radomlje.

V nedeljo se nadaljuje tudi prvenstvo. Ekipe so se okrepile, obeta se nam zanimiva pomlad.
Lepo je videti, da se ekipe krepijo in kako slovenski ženski nogomet postaja vse boljši. Menim, da bo v pomladanskem delu prišlo do kar nekaj sprememb na lestvici in prepričana sem, da bo vsaka tekma izjemno zanimiva.

Če se še malce vrnemo v preteklost. Se vam je v spomin vtisnila katera obramba?
Imam kar nekaj obramb, ki so se mi prav zares vtisnile v srce. Ena izmed njih je obramba najstrožje kazni na polfinalni pokalni tekmi U17 proti ekipi Rudarja, ki nas je popeljala v finale pokala. Prav tako mi veliko pomenita dve obrambi najstrožje kazni na lanskem turnirju Kommit cup v Istri, kjer sem prav tako v polfinalu obranila strel z bele točke. Kasneje smo se uvrstile v finale, kjer smo vnovič prišle do loterije enajstmetrovk. V finalu sem obranila strel z enajstih metrov za našo zmago in prav ta obramba se mi je verjetno najbolj vtisnila v srce.

Proti kateri igralki pa je bilo najtežje braniti, koga pa je lahko recimo najlažje “prebrati”?
Po resnici povedano, se na tekmah vedno tako osredotočim na žogo, da nimam časa niti pogledati katera od igralk jo brcne proti golu, ponavadi šele doma iz posnetkov vidim, kateri punci sem branila strel in kdo mi je zabil gol. Sama sem mnenja, da se ne obremenjuješ z nasprotnikom, saj ti to ne pomaga do zmage. Mislim, da moraš biti najbolj osredotočen na svojo igro, na svoje soigralke in na žogo.

Za konec pa nam povejte še nekaj o tvoji prihodnosti, kakšne so načrti?
Mislim, da imam odprtih še kar nekaj poti, saj sem še dokaj mlada. Trenutno imam v mislih zgolj treniranja in vztrajnost, priznam pa, da se že veselim novih izzivov.