Mesec december je pogosto čas za pogled na prehojeno pot v skorajda minulem letu. Nekateri se v preteklost ozirajo z bolj kislim obrazom, spet drugi se s ponosom in veseljem spominjajo doseženega. Eden teh je zagotovo Tadej Trdina, nogometaš avstrijskega prvoligaša Grödiga, moštva, ki bo nogometno pomlad dočakalo na drugem mestu Bundeslige, kjer zaostaja le za velikim sosedom iz bližnjega Salzburga.


25-letni nogometaš iz Mežice je bil še pred dobrim letom član tretjeligaša Kalsdorfa, v dresu katerega je v jesenskem delu sezone zabil kar osemnajst zadetkov in zbudil zanimanje klubov iz višjih lig. 188 centimetrov visoki napadalec se je odločil sprejeti izziv in vabilo Grödiga, s katerim je najprej presenetljivo pokoril drugoligaško konkurenco in nato šokiral še »bundesligaško« sceno. Pri graškem Sturmu so v drugem krogu letošnje sezone novinca, ki prihaja iz mesteca z nekaj manj kot sedem tisoč prebivalci, nonšalantno pozdravili s hitom YMCA skupine »Village People«, a so jim gostje vrnili na igrišču in se domov vrnili z zmago, s prvo prvoligaško. Od tedaj je šlo moštvu, ki ga vodi nekdanji avstrijski reprezentant Adi Hütter le še navzgor, svoj delež k naslovu jesenskih podprvakov pa je pristavil tudi Tadej Trdina, ki je jesenski del sezone končal s štirimi zadetki in eno asistenco. S skromnim in prijaznim Korošcem, ki že celotno kariero igra in trenira na avstrijskih tleh, smo se po končanem jesenskem delu sezone pogovarjali o prehojeni poti, načrtih za prihodnost, primerjavah z Milivojem Novakovićem in še marsičem drugem.

Ekipa Grödiga bo prezimila na visokem drugem mestu lestvice Bundeslige, pred vami so le sosedje iz Salzburga. Ste v  klubu pričakovali tako dobre rezultate? Kako sami gledate na ekipne dosežke?
Tudi sami smo kar malce presenečeni nad tako visoko uvrstitvijo, saj smo pred začetkom sezone računali na uvrstitev med šest najboljših. Vedeli smo, da je ekipa Red Bull Salzburga izredno močna, ki prave konkurence v Avstriji nima, pred uvodnimi preizkušnjami pa smo upali, da se bomo lahko dostojno kosali s preostalimi klubi v Bundesligi. Vsekakor pa niti vodstvo kluba, niti  trenerski štab in še manj nogometaši nismo pričakovali, da bomo kot novinci prezimili tik pod vrhom lestvice, na drugem mestu.

Kot že rečeno, vaša ekipa je presenečenje jesenskega dela sezone. Kakšen je recept za tako dobro polsezono?
Vsi dejavniki so se hitro poklopili, upoštevali smo navodila in zahteve trenerja Adija Hütterja, borili smo se po najboljših močeh in skušali dokazati, da znamo tudi mi igrati lep nogomet. Igralci držimo skupaj, mislimo in delamo kot eno, kot ekipa, saj v ekipi nimamo zvezdnikov, kot nekatera ostala moštva. Recept za takšen uspeh se skriva v tem, da smo enotni in povezani.

Foto: sv-groedig.at
Foto: SV Grödig

Klub prihaja iz majhnega mesta, pred sezono je bilo pri avstrijski javnosti zaznati tudi nekaj zmrdovanja, češ, da Bundesliga postaja tekmovanje »vaških« klubov. Vam je to dalo še dodatne motivacije?
Avstrijski mediji so pred pričetkom sezone pisali in razpredali o tem, da Grödig ne more biti enakovredni član Bundeslige, kar je bila za nas le še dodatna motivacija. Poleg tega pa smo večjim ekipam, kot so Red Bull Salzbug ter dunajska Austria in Rapid, želeli pokazati, da se lahko enakovredno kosamo z njimi. Mislim, da smo jeseni javnosti in medijem dokazali, da si zaslužimo igrati v Bundesligi, tudi tekmeci pa nas spomladi verjetno ne bodo več podcenjevali.

Kakšna so klubska pričakovanja za spomladanski del sezone? Lahko zadržite tako visoko pozicijo?
V klubu upamo, da bomo sezono končali med najboljšimi štirimi ekipami, saj vodilna štiri mesta zagotavljajo preboj v kvalifikacije za evropska tekmovanja. Veliko je seveda odvisno tudi od januarskega prestopnega roka, saj imena nogometašev, ki bodo prišli ali odšli še niso znana. Vodstvo kluba se trudi, da bi zadržalo jedro ekipe in njene najboljše nogometaše. Je pa seveda jasno, da bi se tudi vodstvo kluba težko uprlo finančno ugodni ponudbi tujih klubov za katerega od nosilcev igre. Tudi do samih igralcev pa bi bilo nepravično, če bi mu vodstvo odreklo sanjski prestop v tujino, saj se priložnost za igranje v najmočnejših ligah ne ponudi vsak dan.

Pred tedni je odmevala tudi stavniška afera, v katero je bil vpleten tudi nekdanji soigralec Dominique Taboga. Kako gledate na to rak rano nogometa, ki velikokrat razjeda nogometno dogajanje?
O tem z mediji niti ne smem kaj veliko razpredati. Vedeli smo, da se takšne stvari dogajajo po nekaterih klubih drugod po Evropi in svetu. Mislim pa, da nihče od soigralcev ni pričakoval, da se lahko sploh kaj takega dogaja v našem klubu, ki spada med manjše sredine, in zato nihče niti ni posumil na kaj takšnega.

Pa je afera vplivala tudi na dogajanje znotraj ekipe?
Po izbruhu stavniške afere smo imeli dober teden v klubu kar nekaj krize, ki se je opazila tudi na samih treningih. Kljub vsemu pa je imelo vse dogajanje okrog tega tudi nekaj pozitivnega za ekipo, saj smo se s soigralci še bolj povezali, odnosi so se še izboljšali in ekipa je še močnejša kot pred tem.

Če  se dotakneva še vaših predstav. Sezono ste začeli v začetni enajsterici, v nadaljevanju pa vas je iz nje izrinil Philipp Zulechner, ki je s petnajstimi zadetki tudi prvi strelec lige. Ste bili zaradi tega morda kaj jezni ali je bila to le dodatna motivacija?
Najprej bi povedal, da je imel trener Adi Hütter na voljo tri napadalce, Philippa Zulechnerja, Hannesa Sigurdssona, ki je v preteklosti igral tudi v angleški Premier ligi in bil član islandske reprezentance, ter mene, zato izbira ni bila lahka, saj smo celotni jesenski del sezone igrali le z enim napadalcem v začetni enajsterici. Trener je po treningih ocenil in odločil, da na uvodnih tekmah sezone priložnost v začetni enajsterici ponudi meni. Mislim, da sem prikazal dobre igre, vendar ponujenega nisem potrdil in nadgradil z zadetki. V nadaljevanju se je odprlo Zulechnerju in razumljivo je, da je dobil prednost pred mano. Nisem jezen, saj gledam na dosežke ekipo in sem eden od njenih členov. Dobil sem kar nekaj priložnosti, ki sem jih izkoristil predvsem v drugem delu sezone. Sem pa zato pred spomladanskim delom sezone še bolj motiviran, da dam na treningih še več od sebe in si poizkušam povrniti status v začetni enajsterici, čeprav se zavedam, da je pred mano zahtevna naloga, saj mi nasproti stoji vodilni strelec prvenstva.

Foto: sv-groedig.at
Foto: SV Grödig

Sredi sezone ste zapadli v manjšo krizo in obtičali na klopi…
Enostavno nisem zmogel zadeti, pri vsakem zadetku potrebuješ tudi kanček sreče, ki pa je pri meni ni bilo. Žoga ni želela v gol, ali sem zadel okvir vrat, ali se je z obrambo izkazal vratar… Sem pa na srečo ob koncu jesenskega dela sezone popravil strelski izkupiček.

V drugi polovici ste ujeli dobro formo, zabili tri zadetke, a vas je nato ustavila poškodba pete, zaradi katere na zadnjih dveh tekmah niste nastopili. Kako ste zadovoljni s svojimi predstavami?
Sem zadovoljen, pred leti si niti predstavljal nisem, da bi lahko na tekmi Bundeslige osvojil naziv igralca tekme in bil uvrščen v enajsterico kroga, kot se je zgodilo po tekmi devetnajstega kroga z ekipo Rieda. Jeseni sem odigral 490 minut ter v tem času dosegel štiri zadetke in pristavil še eno asistenco, zato statistika sploh ni slaba.

Zulechner je vzbudil kar nekaj zanimanja pri večjih klubih. Se Vam morda spomladi obeta večja minutaža?
Sam menim, da Zulechnerja spomladi ne bomo gledali v dresu Grödiga, saj je z odličnimi predstavami vzbudil tudi zanimanje nekaterih nemških in italijanskih prvoligašev. V primeru njegovega odhoda bo vodstvo kluba zagotovo iskalo novega napadalca. Je pa seveda vprašanje kako kvalitetnega napadalca bodo pripeljali, a je to le še dodatna motivacija za mene, sicer pa mislim, da bom tudi sam spomladi deležen večje minutaže.

Hannes Sigurdsson, velika okrepitev pred sezono, pa verjetno ni upravičil pričakovanj in zahtev vodstva?
Res je, Sigurdsson je kar malce razočaral, niti ni takšen tip napadalca, ki bi ustrezal slogu igre, ki ga goji trener Hütter, ki zagovarja napadalno igro, medtem ko je Sigurdsson nogometaš, ki ima drugačen stil igre, saj rad zadržuje žogo, takšna igra pa v našem primeru v poštev pride le takrat, ko moštvo brani rezultatsko prednost.

Še dobro leto nazaj ste bili član tretjeligaškega Kalsdorfa, nato ste prestopili v Erste ligo (druga liga), pol leta kasneje pa ste že nabirali kilometre na prvoligaških zelenicah. Kakšni so vaši občutki, ko pogledate na zadnje leto in pol?
Vedno sem sicer upal, da se mi bo uspelo dokazati in prebiti med avstrijske prvoligaše, vendar o tem sanja veliko fantov, pa vemo, da vsi ne uresničijo teh želja. Začel sem v šesti avstrijski ligi, napredoval iz leta v leto in iz sezone v sezono dosegal več zadetkov. Lani, po koncu jesenskega dela sezone sem z osemnajstimi zadetki v dresu tretjeligaša Kalsdorfa vzbudil precej pozornosti med klubi iz višjih lig. Po premisleku sem se odločil za skok med profesionalne nogometaše, saj nisem želel zamuditi takšne priložnosti. Stvari so se vsaj zaenkrat hitro poklopile, pridobil sem zaupanje trenerja in dosegel tudi najpomembnejši zadetek v zgodovini kluba, ki je klubu zagotovil napredovanje v Bundesligo.

Šteješ zgodovinski zadetek iz tekme z Austrio Lustenau, ki je klubu zagotovil preboj med »Bundseligaše«, za najpomembnejšega v svoji karieri?
Da, zadetek iz tekme z Austrio Lustenau je do danes najpomembnejši v moji karieri. Nima vsak zadetek takšne teže, kot jo je imel ta, ki je Grödigu zagotovil napredovanje med najboljše avstrijske klube. Zadetek se ravno zaradi tega dejstva velikokrat pojavlja v medijih in tudi zaradi vseh teh okoliščin ga štejem za najpomembnejšega v dosedanji karieri.

Zadetek Tadeja Trdine, ki je Grödigu zagotovil napredovanje v Bundesligo

Nogometna pot vas je hitro zanesla k severnim sosedom, v celovški SAK, kjer je bil trener tudi Vaš oče. Obžalujete kdaj odločitev, da ste se tako hitro podali v Avstrijo?
Ne, tudi danes bi se odločil za isto pot in izbral isto odločitev. V Avstriji so trenerji drugačni kot v Sloveniji, saj sta avstrijska trenerska šola in sistem dela precej drugačna od našega. Tudi z otroci se dela precej drugače kot pri nas v Sloveniji, zato bi se znova odločil za že prehojeno pot.

Ubrali ste podobno pot, kot pred leti Milivoje Novaković. Lahko potegnete vzporednice med kariero Novakovića in vašo kariero?
Velikokrat je možno v medijih zaslediti primerjave z Milivojem Novakovićem. To mi seveda godi in laska, saj je Novaković odličen napadalec, obenem pa se zavedam, da me čaka še precej dela in odpovedovanja, da bom lahko nekega dne potrdil te primerjave. Upam pa, da mi bo kdaj v prihodnosti uspelo priti do njegovega nivoja.

Ko sva že pri Novakoviću, kakšni so načrti za prihodnost? Morda podobno kot pri njem, preboj v nemško Bundesligo?
Želja vsekakor obstaja, že od malih nog sem sanjal, da bi lahko kdaj zaigral na zelenicah nemških prvoligašev. Nemška Bundesliga je bila že od nekdaj ena od mojih najljubših, ravno tako kot italijanska Serie A. Seveda pa si želim kdaj v prihodnosti obleči tudi dres slovenske izbrane vrste. Sem pa zadovoljen tudi v avstrijski Bundesligi, a želja po napredku vedno obstaja. Le visoko postavljeni cilji lahko privedejo do napredka… Obenem pa ne gre niti brez opore najbližjih.

Foto: SV Grödig
Foto: SV Grödig

Pa vas lahko morda kdaj v prihodnosti opazimo tudi v dresu katerega od slovenskih prvoligašev?
Vsaj zaenkrat še ne, prioriteta ostaja tujina, se pa morda v Sloveniji preizkusim proti koncu nogometne kariere. Nikoli ne reci nikoli!

Pa glede na trenutno situacijo v slovenskem nogometu, obstaja slovenski klub v katerega bi prestopili?
Najbolj zanimiv bi bil zagotovo Maribor, že zaradi tega ker se redno uvršča v skupinske faze evropskih klubskih tekmovanj, ki so za vsakega nogometaša nek dodaten motiv in želja.

S slovenskim nogometom nimate veliko izkušenj, vendar vseeno… Novinarji se velikokrat lotimo različnih primerjav z avstrijsko Bundesligo. V čem vidite glavne razlike?
Težko je primerjati slovensko in avstrijsko prvenstvo, razlika se opazi že na tribunah prvoligaških stadionov. Na tekmi med Salzburgom in Grödigom, t.i. »salzburški derbi«, se je letos poleti zbralo sedemnajst tisoč ljudi, več gledalcev pa seveda pripravi boljše vzdušje. Na tekme avstrijske Bundeslige hodi precej več ljudi, kot na tekme slovenske Prve Lige, kjer se recimo na derbiju med Olimpijo in Mariborom, v Ljubljani zbere dva tisoč ljudi… Razlika pa je tudi v borbenosti nogometašev, za katero mislim, da je večja v avstrijskem prvenstvu.

Pa so razlike tudi v organizaciji obeh lig?
Mislim, da se organizacijsko ligi sploh ne moreta primerjati, razlika je precejšnja. Že druga avstrijska liga je medijsko zelo dobro pokrita, Bundesliga pa tako ali tako. Vse tekme si je možno ogledati na eni od plačljivih televizij, nacionalna televizija pa vsako nedeljo po tekmi kroga pripravi pregled kroga, kjer si je možno ogledati prispevke iz vseh tekem, izjave trenerjev in igralcev in analizo s strokovnimi gosti, tudi v avstrijskih časopisih pa je domači nogomet zelo dobro zastopan. Tudi to morda manjka slovenskemu nogometu.

Maribor predstavlja nekakšen svetilnik slovenskega nogometa. Velikokrat lahko v komentarjih na spletu preberemo, da bi bilo za klub bolje, če bi tekmoval v avstrijski Bundesligi. Kje mislite, da bi Maribor končal v Bundesligi?
Maribor ima močno ekipo, z dobrimi nogometaši, in mislim, da bi se uvrstili med pet najboljših ekip avstrijske Bundeslige. Bi se pa morali za ta dosežek še malce bolj potruditi kot v Sloveniji, kjer so, podobno kot Salzburg v Avstriji, razred za sebe, čeprav v letošnji sezoni lestvica slovenskega prvenstva tega ne kaže ravno najbolje. So pa zato svojo vrednost dokazali v Evropski ligi, kjer so si zagotovili tudi napredovanje v izločilne boje. Vseeno pa sem mnenja, da bi Red Bull Salzburg težko spravili na kolena.

Zakorakali smo v veseli december, pred vrati so božični in novoletni prazniki. Imate kakšno sporočilo za naše bralce?
Upam, da bom sam v prihodnje še bolj uspešen kot do sedaj, da bom z dobrimi predstavami razveseljeval ljudi, ki me spremljajo in me bo spoznalo čim več ljudi.  Vsem bralcem Slovenskega nogometnega portala pa želim vesel Božič in veliko sreče v letu 2014.

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od Peter Dominko
Naloži več novic iz Intervjuji
Komentarji so onemogočeni.

Poglejte še

Zlatko Zahović o zanimivi anekdoti

Vsi vemo, da je Grčija domovina vročekrvnih nogometnih navijačev. Za največje podpornike p…