Rok Zorko: “Trud je bil poplačan, garanje se nadaljuje!”

Foto: Lado Vavpetič

Zavrčani so pozimi doživeli obilico kadrovskih sprememb. Od jesenske zasedbe je v Zavrču ostala zgolj šesterica igralcev, v plejadi novincev se je v dobri luči predstavil tudi Rok Zorko. Visokorasli napadalec je bil po jesenskem delu sezone z enajstimi zadetki peti strelec 3. SNL vzhod, s čimer si je priigral prestop med prvoligaše, kjer je pravo priložnost dočakal ob koncu sezone, ko je upravičil zaupanje trenerja Solomuna in v treh zaporednih tekmah zabil Kopru, Mariboru in Radomljam. 21-letnega iz Zagojičev pri Gorišnici lahko mirno uvrstimo med najprijetnejša odkritja pomladanskega dela sezone, završki napadalec pa je z veseljem sprejel tudi vabilo na intervju.

Za Vami je sezona kariere. Najprej ste kot za stavo tresli mreže v dresu Podvincev in se z odličnimi predstavami prebili do Prve lige in Zavrča. Kako danes gledate na minulo sezono?
Minula sezona je bila zame zagotovo na nek način ključna v karieri. Trdo delo, dobre predstave in predvsem zadetki na mojo srečo niso ostali le neopaženi, pač pa celo nagrajeni s prestopom v Prvo ligo, česar sem izjemno vesel in na to tudi ponosen. Po prestopu v Zavrč pa sem bil le še bolj samozavesten, motiviran in želel dokazati, da sem nisem prišel po naključju.

Preskok pa je bil precejšen. Še sezono poprej ste s Stojnci igrali v četrtem rangu tekmovanja, poletna odločitev za Podvince je bila verjetno več kot le pravilna?
Zagotovo. V Podvincih smo imeli jeseni odlično ekipo, v katero sem se vklopil hitro in brez težav, s soigralci smo se zelo dobro razumeli in plod vsega je bilo tudi tretje mesto v klubski krstni sezoni v tretji ligi. Obenem pa moram izpostaviti še trenerja Mirana Ljubca, ki je odlično vodil ekipo in posledično prav tako nosi velik del zaslug za ta uspeh.

Mladinske selekcije ste prerasli v domačih Bukovcih, kjer ste storili tudi prve članske korake. Tako Vas težko štejemo med tipične prvoligaške nogometaše, ki so vsaj zaključek mladinskega staža preživeli v prvi kadetski in mladinski ligi.
Res je, kljub temu, da sem Bukovcem hvaležen za vse, se po eni strani še vedno sprašujem, zakaj nisem že kot igralec v mlajših selekcijah odšel v kakšen večji klub z nogometno šolo, recimo v Dravo ali Aluminij, saj menim, da bi lahko tam še precej bolj napredoval. Po drugi strani pa sem tako še bolj vesel, saj vidim, da je bil trud v vseh teh letih resnično poplačan.

Razlike med tretjo in prvo ligo niso majhne. Ste po prestopu v Zavrč pričakovali, da bo prilagajanje na prvoligaške zahteve tako težko?
V bistvu sem se ves čas trudil ostati na realnih tleh in se zavedati, da nikakor ne bo lahko in da mi brez trdega dela nič ne bo poklonjeno. Razlika med prvo in tretjo ligo je več kot očitna in vedel sem, da se bo s prestopom garanje zame šele zares začelo. Na srečo sem prišel med dobre trenerje in soigralce, tako da sem se dokaj hitro prilagodil.

Zavrč je imel z redkimi izjemami spomladi izjemno mlado ekipo, je bilo prilagajanje na Prvo ligo tudi zaradi tega zahtevnejše, saj ob sebi niste imeli izkušenejšega napadalca?
Mislim, da mi to ni povzročalo večjih težav. Sicer je za mladega igralca seveda dobro, če ima na svojem položaju ob sebi nekoga, ki mu lahko pomaga z izkušnjami, a vseeno so bili v klubu nekateri drugi izkušenejši igralci, ki so bili vedno pripravljeni pomagati, tako na igrišču kot izven njega, zato glede tega resnično nisem videl problema.

Koliko pa sta se v pol leta naučili od Tomislava Kiša, ki na Hrvaškem še vedno velja za enega največjih talentov svoje generacije?
Tomislav je odličen napadalec. Vidi se, da je bil član tako Dinamove kot Hajdukove nogometne šole in lagal bi, če bi rekel, da od njega nisem nič odnesel. Škoda, da sva bila soigralca le pol sezone, želim pa mu veliko sreče v nadaljevanju kariere.

Na pravo priložnost na prvoligaški sceni pa ste morali čakati vse do 30. kroga in gostovanja v Domžalah. Je bilo pred debijem v začetni enajsterici že čutiti kaj nestrpnosti, glede na to, da Vam je trener Solomun nekaj tednov namenjal zgolj drobtinice?
Zagotovo si vsak nogometaš želi igrati, ampak že pred prestopom sem se zavedal, da bo konkurenca v Kišu velika in da bom moral nekaj pokazati tako na treningih kot tekmah, da bi si pridobil minutažo, ki sem si jo in si je želim. Ne bi dejal, da sem pred tekmo v Domžalah čutil nestrpnost, prej je bilo nekaj treme, ki pa je že s prvo minuto srečanja izginila.

V zaključku sezone je steklo, hitro ste upravičili zaupanje in s tremi zaporednimi zadetki postali eno prijetnejših presenečenj nadaljevanja sezone. Najprej ste zabili Kopru, nato še Mariboru in Radomljam. Verjetno ni potrebno spraševati, kateri zadetek se Vam je najbolje vtisnil v spomin?
Po prvem zadetku sem se znebil določenega bremena in postal le še bolj samozavesten. Igral sem še bolj sproščeno, a me je po treh zadetkih žal nekoliko zaustavila poškodba, zaradi katere sem moral izpustiti predzadnjo tekmo sezone z Olimpijo. Zagotovo bom zadetek proti Mariboru ohranil v zelo lepem spominu, saj gola proti ekipi, ki igra v Ligi prvakov ne dosežeš vsak dan.

V obračunu z Mariborom ste s hitrim korakom Marku Šulerju povzročali precej preglavic. Če ste si vi zapomnili zadetek, si je Šuler verjetno Vas?
Igrati proti uveljavljenim branilcem, kot je Marko Šuler, je zares velik užitek in izziv. Seveda sem tako njemu kot celotni mariborski obrambi skušal povzročati čim več težav, odgovor na zadnje vprašanje pa pozna zgolj on. (smeh)

Če sva že pri obrambnih igralcih. Proti kateremu je bilo najtežje igrati? Je bil to morda Nikola Žižić, ki Vam je v tekmi s Krko podelil kar nekaj udarcev?
Ja, verjetno je bil prav on eden izmed “najtrdnejših”, saj ga lahko štejemo tudi med najrobustnejše igralce državnega prvenstva. Vseeno pa je bilo takšnih močnih branilcev, s katerimi sem imel čvrste dvoboje, kar precej, tako da bi težko izpostavil prav enega.

Pa Vam je morda kaj žal, da se je sezona končala ravno na vrhuncu strelske forme?
Malce res, ampak s tem se ne obremenjujem, saj je nova sezona praktično že pred vrati in z mislimi smo vsi že pri novih obveznosti. Upam, da bom strelsko formo čimprej spet ujel in tako pomagal ekipi do čim boljših rezultatov.

Odmor ni bil dolg, v ponedeljek ste pričeli s pripravami na novo sezono. Podobno kot pozimi, bo tudi tokrat igralska zasedba doživela precej sprememb, kljub temu pa je Miran Vuk napovedal naskok na tretje mesto in Evropo. Kakšna so Vaša pričakovanja?
Kljub kadrovskim spremembam v ekipi sem prepričan, da bomo tudi v prihodnji sezoni igrali gledljiv nogomet in z dobrimi rezultati razveseljevali naše zveste navijače. Seveda bi bilo prav sanjsko z Zavrčem zaigrati v Evropi in jasno je, da bomo igralci na nogometnih zelenicah naredili vse, kar bo v naših močeh, da uresničimo cilje, ki so nam zadani.

Verjetno pa zaradi številnih kadrovskih sprememb in posledičnega uigravanja vsaj v začetku sezone ne bo lahko?
Jedro ekipe je ostalo praktično enako, tako da v zvezi s tem pričakujem nekoliko manj težav, kot spomladi. Seveda pa nas pred začetkom prvenstva čaka tudi kar nekaj pripravljalnih tekem, zato menim, da bomo začetek sezone pričakali zelo dobro pripravljeni in uigrani.

In osebna napoved. Ste si v glavi že postavili cilj glede števila doseženih zadetkov?
Ne, tovrstnih ciljev si nisem postavil še pred nobeno sezono in temu bom ostal zvest tudi tokrat. Trudil se bom, da bo zadetkov in tudi asistenc na mojem računu čim več, seveda pa je v ospredju ekipa. Najpomembneje je, da smo uspešni kot celota, šele nato pridemo na vrsto posamezniki.

Boste pa ob Kelencu in Matjašiču znova eden redkih nogometašev, ki prihajajo iz ptujskega konca. Bo zaradi tega pritisk v novi sezoni še kaj večji?
Niti ne, tako je bilo v bistvu že v spomladanskem delu pretekle sezone in pritiska zaradi tega ni bilo, zato verjamem, da sedaj ne bo nič kaj drugače. Lepo je predstavljati barve domačega kluba in to mi je v veliko zadovoljstvo.

Za zdaj ptujskega konca še niste zapustili, zato seveda vprašanje – kam Vas ambicije vodijo v nadaljevanju kariere?
Trenutno so moje misli usmerjene samo v Zavrč, zato sem tudi podpisal novo pogodbo. Kar se tiče prihodnosti, pa bomo videli, saj nikoli ne veš, kaj ti lahko le-ta prinese. Doslej sem se tudi iz lastnih izkušenj naučil, da je nogomet povsem nepredvidljiv, zato ne izključujem prav ničesar. Vsak se želi nekoč preizkusiti v tujini in tega si želim tudi sam. Seveda pa glede tega niti slučajno ne mislim riniti z glavo skozi zid.