Pogovarjali smo se z direktorjem ŽNK Pomurje Štefanom Kozicem, nekdanjim trenerjem in nogometašem, ki je igralski debi v dresu Mure doživel proti sloviti Crveni Zvezdi, kariero nogometaša pa v prvi izvedbi državnega prvenstva sklenil pri beltinškem Potrošniku. S Štefanom smo bili dogovorjeni, da se dobimo v Športnem parku Beltinci v popoldanskih urah, nekaj dni po osvojitvi pokala proti Rudarju. Ob slabem vremenu smo intervju opravili v klubski prostorih Pomurja, ki nam ga je direktor kluba tudi razkazal. Štefan se je malce ironično pošalil tudi na račun števila pokalov, ki krasijo klubsko vitrino. Dolgoletni nogometni delavec, ki je ravno letos praznoval tudi abrahama nam je v pogovoru nam pojasnil problematiko ženskega nogometa v Sloveniji, predstavil nastanek in zgodovino kluba, še več zanimivosti pa izveste v spodnjem pogovoru.


Mi lahko najprej poveste malce več o nastanku ŽNK Pomurja?
Začelo se je leta 1999, ko sem treniral nogometni klub Odrance. Takrat smo nastopali v tretji ligi in na treninge so prihajale tudi punce, ki so želele trenirale in okusiti strast nogometa. V šali sem dekletom odvrnil, da se bodo treningi pričeli, ko bodo zbrale vsaj deset deklet. Že na naslednjem treningu članske ekipe me je pričakala 14-letna Urška in me presenetila z izjavo, da je že zbrala ekipo desetih deklet. Odranska dekleta so prvi trening v nogometni opremi opravila v novembru leta 1999. Zaradi obveznosti s člansko ekipo Odrancev, sem k sodelovanju povabil Mitjo Goloba, ki je postal prvi trener deklet. Že v decembru smo se udeležili šolskih tekmovanj, saj so bila vsa dekleta učenke Osnovne šole Odranci. Po šolskem tekmovanju smo uspeli v svoje vrste uspeli zvabiti še nekaj deklet iz OŠ Beltinci in OŠ Bogojina. S tem smo izoblikovali okostje ekipe, ki je štelo dvajset igralk. Tako se je vse skupaj začelo…

Klub pa se je kar nekajkrat selil. Najprej iz Odrancev v Filovce…
Nastopali smo v prvi ženski nogometni ligi, zato so apetiti postali večji, imeli smo tudi že mladinsko selekcijo, kar je za odransko igrišče pomenilo preveliko obremenitev, saj so na edinem igrišču že vadili nogometaši članske in mladinskih selekcij NK Odranci. Še pred selitvijo se je klub združil s klubom ŠD LEN Murska Sobota, pri katerem je treniralo okrog petnajst deklet, ki so se po združitvi pridružile našemu klubu in treningom, posledično pa je nastala ekipa ŽNK Pomurje. V Filovcih se je ponudila priložnost za treniranje, ki smo jo izkoristili, s preselitvijo v Filovce pa se je pričel razcvet kluba. Prvi pokalni naslov smo namreč osvojili v sezoni 2004/05, sezono kasneje pa smo postali še državni prvaki.

Prekinili ste niz Krke, ki je imel tedaj primat v ženskem nogometu.
Pravzaprav je naš klub rasel prav v obdobju primata ŽNK Krke, krstni sezoni 2001, so prvakinje postale ravno Novomeščanke. Mi smo po uvodni sezoni rasli in postali resen konkurent Krki ter jo hitro začeli ogrožati. Ni trajalo dolgo, ko smo se že znašli pred njimi, to se je zgodilo leta 2005, ko so nogometašice postale pokalne prvakinje, kot sem že prej omenil. Nadgradnja uspeha v pokalnem tekmovanju pa je v naslednji sezoni, ko smo osvojili še naslov državnih prvakinj. Po osvojenem naslovu prvakinj sem storil napako, saj smo pet igralk spustili iz kluba, nekatere pa so okrepile prav novomeško ekipo, kar je pomenilo, da je Krka nekaj naslednjih let znova vladala ženskemu nogometu v Sloveniji. Moram še omeniti, da je denar sveta vladar, Pomurje ne bo nikoli bogat klub, bo pa imel v svojih selekcijah vedno veliko talentiranih nogometašic, zato bo potrebno tudi v prihodnosti na tem področju delati pametno, da ne ponovimo napak iz preteklosti.

Ko sva že pri prestopih igralk, verjetno se od teh prestopov ne da zaslužiti takšne količine denarja, da bi klub lahko preživel sezono?
V slovenskem prostoru težko preživijo moški klubi, ki so tržno vseeno bolj zanimivi, ženskim klubom je še toliko težje. Naša članica in tudi reprezentantka Slovenije Mateja Zver recimo že petič uspešno igra na Islandiji, kljub temu pa klub od tega pravzaprav nima nekega zaslužka. Prvi korak k določenemu zaslužku so profesionalne pogodbe, kar pa je v Sloveniji neizvedljivo, saj klubi nimajo finančnih sredstev za poplačilo igralk. Je pa potrebno povedati, da v našem klubu z z igralkami delamo v korektno, kar nam dekleta vračajo z dobrimi predstavami in tako lažje shajamo iz sezone v sezono. Vseeno ni za pričakovati, da bi slovenski ženski nogomet v prihodnosti iz amaterske ravni prešel na profesionalni nivo.

Okolje, gospodarstvo, bila je Mura, bila je Nafta, Beltinci so v tretji slovenski ligi, in ekipa ŽNK Teleing Pomurja?
(Nasmešek) Pravzaprav pomurska regija na športnem zemljevidu Slovenije v ekipnih športih praktično ne pomeni ničesar. Glavni razlog za to se skriva v pomanjkanju denarja, posledično pomurski ekipni kolektivi težko uspejo. Naš klub na letni ravni komajda shaja s proračunom 40 tisoč evrov, to pa je proračun kot ga imajo nekateri boljši klubi v Pomurski nogometni ligi, kar je za moje pojme katastrofa. V klubu trenira 31 kategoriziranih športnic, vendar od tega nimamo nobene koristi (op.a.: klub pošilja enkrat na dve leti te športnice na zdravniške preglede v Ljubljano, Celje, Maribor). Srečni in zadovoljni smo, da se je gospod Smolkovič odločil za sponzoriranje našega kluba, obenem pa vsi v klubu, od igralk, strokovnega štaba in vodstva kluba s ponosom nosimo ime in logotip podjetja Teleing. Seveda ne smemo pozabiti na ostale sponzorje, ki nam pomagajo, da lahko preživimo sezono. Vse sponzorje sprotno obveščamo o dogajanju v klubu, dosežkih vseh selekcij, rezultatih in še čem. Dejstvo je, da je ženski nogomet v Sloveniji zelo zapostavljen in slabo promoviran, zato je še toliko težje poiskati sponzorja, ki bi želel vložiti večje vsote v klube. Denar pa je seveda eden osnovnih pogojev za razvoj in rast klubov.

Ali NZS pomaga pri iskanju sponzorjev, predvsem mislim na sponzorja, ki bi vložil nekaj denarja v samo žensko ligo?
To je dobro vprašanje. Naj omenim, da sem tudi sam član komisije za ženski nogomet in ta problem se vleče že desetletje, če ne še dlje. Od morebitnega sponzorja lige ne pričakujemo velikih zneskov, že vsak evro bi klubom prišel zelo prav in jim pripomogel k pokritju sezonskih stroškov. Očitno pa je, da NZS bolj slabo dela v tej smeri, saj bi se v nasprotnem primeru verjetno že našel sponzor lige ali pa vsaj pokalnega tekmovanja. V zaključku sezone smo v Kopru odigrali finale Pokala Sloveniji, vendar za zmago v finalu nismo prejeli nobene nagrade, s strani NZS smo dobili povrnjene le stroške prevoza v Koper. Za osvojitev državnega prvenstva in pokala vseh selekcij, tako članske in mlajših, klubi ne prejmejo nikakršne finančne nagrade.

Pred finalom pokala v Kopru, ki je bil odigran nekaj ur pred moškim finalom, so na uradni spletni strani krovne nogometne organizacije oglaševali le moški del finala, oglaševanja za ženski finale pa ni bilo zaslediti?
(Nasmeh) Hja, vse to so malenkosti, ki vplivajo na ženski nogomet. Kot ste omenili je odnos do ženskega finala Pokala bil bolj kot ne slab, zato je seveda utopično pričakovati boljšo medijsko pokritost ženskega nogometa, če pa že NZS ne naredi kaj dosti glede tega. Je pa obenem potrebno povedati, da je bilo pred leti še slabše, sedaj se je recimo organiziral tudi prenos s komentatorejm na spletni strani NZS, za kar je potrebno izreči pohvale. Klubi se težko gredo marketing, če že NZS sama ne poskrbi za določeno reklamo, popularizacijo ženskega nogometa in zato trpi tudi ligaško tekmovanje, ki pač je takšno kot je. Si pa pohvale zaslužijo pomurski mediji, ki ažurno spremljajo dogajanje pri ženskem nogometu. Na tem mestu bi se zahvalil predvsem Tončku Giderju iz Murskega Vala in Vestniku, ki redno poročajo o aktualnem dogajanju v našem klubu.

Kakšen pa je obisk tekem v prvi ženski ligi?
Nekih nerealnih številk seveda ni za pričakovati, če je povprečna gledanost določenega moškega kluba okrog 300 gledalcev na srečanje, se recimo na tekmah deklet zbira okrog 150 gledalcev. S tem obiskom moramo biti zadovoljni, omenil pa bi da so nekatere tekme našega kluba izredno dobro obiskane, čeprav si beltinški Športni park delimo še z ND Beltinci in zato članska ekipa domače tekme igra ob nedeljah dopoldne. Prejšnje leto, ko smo v Lendavi in Beltincih igrali kvalifikacije za Ligo prvakinj, se je na tekmah zbralo tudi 400-500 gledalcev. Zato bi pohvalil naša dekleta, ki trdo in marljivo trenirajo, v primeru, da bodo finance zdržale pa bi lahko v nekaj letih ustvarili ekipo, ki bi bila konkurenčna tudi v borbi za tretji krog kvalifikacij za Ligo prvakinj, kar pa je po mojem mnenju v trenutnih pogojih skrajni domet slovenskega ženskega nogometa.

Ali za organizacijo kvalifikacij za Ligo Prvakinj pridobite finančna sredstva iz strani UEFA?
Kot organizator klub s strani UEFA prejme 80 tisoč evrov, za vsako od sodelujočih ekip po 20 tisoč evrov, obenem pa s strani NZS prejmemo še dodatnih 20 tisoč evrov za slovensko ekipo. Če pa UEFA kluba ne izbire za gostitelja kvalifikacij, se klub s pomočjo žreba uvrsti v skupino, UEFA pa nato krije stroške za tistih osem ali devet dni, ki ga klub preživi na kvalifikacijskem turnirju. Si pa mora klub pokriti stroške potovanja, ki jih UEFA ne pokriva. V prejšnjem letu smo recimo skupaj s sponzorji premišljevali, če bi se sploh prijavili za tekmovanje v evropskih tekmovanjih, saj vedno obstaja možnost, da UEFA kluba ne izbere za organizatorja turnirja, obenem pa ti lahko z žrebom nameni potovanje v oddaljene države, ki pa bi klubu ustvarila več stroškov, kot pa koristi. Kljub tveganju smo se v lanskem letu odločili za prijavo na tekmovanje, na srečo pa smo kvalifikacijski turnir za Ligo prvakinj nato organizirali na domačih tleh.

Trenutno se v državnem prvenstvu igra tri krožni sistem. Vam takšen sistem tekmovanja odgovarja?
Sistem je trenutno na ravni in sem z njim zadovoljen, čeprav bi sam raje videl štirikrožni sistem s šestimi ekipami v prvi ligi. Seveda je vprašanje kaj bi narediti z ostalimi ekipami, sam vidim rešitev v dveh drugih ligah, s pomočjo katerih bi ženski nogomet lažje popularizirali in ga razširili po vsej Sloveniji, v kraje kjer ženskih selekcij trenutno ni. V prvi ligi bi tako igralo šest ekip, v drugi zahodni in vzhodni ligi pa po pet ekip, skupaj torej deset ekip. Po mojem mnenju bi bil takšen sistem najbolj idealen.

Kdo se vam lahko v državnem prvenstvu na daljši časovni rok enakovredno zoperstavi?
Trenutno situacija izgleda tako, da smo v državnem prvenstvu superiorni in da smo daleč pred vsemi, dejanska slika pa je nekoliko drugačna. Zelo dobro delajo v Velenju, Radomljah in tudi v Mariboru in ravno to so ekipe, ki so nam že blizu in igrajo zelo dober nogomet. Ne gre pozabiti tudi na Jevnico pa Velesovo, Krka se bo slej kot prej spet vrnila na stara pota, tudi v Dornavi pa je nekaj zelo dobrih igralk. Glede na vse omenjeno pa je seveda zelo težko sestaviti kvalitetno ekipo, ki bi lahko bila konkurenčna naši ekipi tudi na daljši rok.

Še komentar finala pokalnega tekmovanja, ob polčasu ste zaostajali in nato vseeno slavili?
Sam pri sebi sem bil prepričan, da te tekme ne bomo izgubili. Moram poudariti, da se nam izredno pozna odsotnost Mateje Zver, ki igra v Islandiji, ter Staše Špur, ki je prestala operacijo in trenutno še okreva. Če se vrneva na tekmo, smo kljub prejetemu zadetku imeli več od igre, bili bolj konkretni, čeprav po prejetem zadetku v 16. minuti igralke niso mogle razviti tipične igre, žoga ni šla od noge do noge, a so se dekleta trudila in se niso vdala, kar je do izraza prišlo ob  drugega polčasa, ko je bil trud poplačan. Dejal bi, da je bil tempo tekme zelo močan, veliko je bilo tekanja in če ste opazili, Rudar po dobri uri igre tekme ni bil več konkurenčen. Ko smo uspeli priti do izenačenja, nam je igra stekla in zasluženo smo osvojili pokal.

Za konec nam opišite še čase, ko ste kot igralec Beltincev, nastopali  tudi v krstni sezoni po osamosvojitvi Slovenije.
Kaj naj rečem? Tisto so bili izredno lepi časi, ko sem prišel v Beltince, smo nastopali v drugi slovenski ligi, spomnim se derbija s Turniščem, ko se je na našem stadionu zbralo okoli sedem tisoč gledalcev. To se ne da opisati, to so res neverjetni trenutki, to sem doživel še pri Muri, ko sem debitiral v dresu članskega moštva s šestnajstimi leti, ko je v Fazaneriji gostovala slovita Crvena Zvezda in je bil stadion nabito poln. Kasneje smo se uvrstili v prvo ligo kjer je nastopalo 21 moštev in vsaka tekma je bila tekma za sebe. Kljub vsemu pa si pri tridesetih letih nisem mogel privoščiti nekega profesionalizma, vendar me na tisti čas vseeno vežejo zelo lepi spomini.

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od M. K.
Naloži več novic iz Intervjuji
Komentarji so onemogočeni.

Poglejte še

Reprezentantke proti Walesu po nove točke

Slovenske reprezentantke se bodo v petek v Lendavi na tekmi 3. kroga kvalifikacij za sveto…