INTERVJU Jan Mlakar: Tudi ta sezona ni takšna katastrofa

Maribor je preteklo zimo za rekorden znesek Brightonu prodal enega izmed najbolj talentiranih slovenskih nogometašev, Jana Mlakarja. 21-letni napadalec je takrat z Angleži sklenil tri leta in pol trajajočo pogodbo, nemudoma pa je odšel nazaj na posojo v Ljudski vrt, kjer se je ob koncu sezone tudi veselil naslova državnega prvaka. Poleti se je nato dokončno odpravil na otok, Brighton pa ga je po minute poslal en rang nižje k QPR-ju. Pozimi si je Mlakar želel zapustiti London, po nekaj zapletih pa je na koncu na novi posoji pristal pri Wiganu.

Ob vsesplošni prekinitvi nogometnih tekmovanj in uvedbi karantene se je iz Anglije v Slovenijo vrnil kar z avtom, saj takrat ni bilo več na voljo letalskega prevoza. Po prihodu domov je seveda prestal obvezno obdobje samoizolacije, v zadnjih tednih pa pridno treniral po klubskem načrtu ter z osebnim trenerjem.

Ste tudi vi začeli s treningi na stadionu?

Odkar je dovoljeno, treniram tudi zunaj. Prej mi je trener vaje pošiljal preko spleta in sva treninge izvajala s pomočjo tehnologije, zdaj pa lahko na varni razdalji treniramo tudi zunaj. Z Dejanom Kopasićem opravljam nogometne treninge, ob tem pa še hodim k Mateju Hočevarju v Vigor, kjer delam za vzdržljivost in na moči.

Ste dobili že kakšne informacije o tem, kdaj se morate vrniti v Anglijo?

Zaenkrat še ne vem nič. Vlada je v nedeljo dala nova navodila glede karantene in ukrepov, v ponedeljek pa je bil sestanek Premier lige in vseh ostalih lig. Tako da se bo več vedelo že ta teden.

Kako ste se navadili na življenje v Angliji? Na začetku ste bili v obmorskem Brightonu, nato v Londonu, zdaj pa še v Wiganu, ki leži v okolici Manchestera…

Bil sem že skoraj čez celo Anglijo (smeh). Drugače pa mi je v redu, se hitro navadiš. V Londonu mi je bilo všeč, da sem imel res milijon opcij za preživljanje prostega časa, vedno se dogaja milijon stvari. Edina slaba stvar pa je vreme. Seveda imam raje sonce kot pa veter in dež, ampak tudi na to se navadiš. Drugače pa je v Angliji z mano tudi punca, obema pa se Anglija zdi v redu.

Od vas je le dobro uro vožnje z avtom do Huddersfielda, kjer igra Jon Gorenc Stanković. Sta kaj v stiku, se kaj dobita?

Ne, nisva se še dobila. V bistvu bi morali ravno iti na tekmo v Huddersfield, potem pa se je začela karantena in se je vse prekinilo. Tako da se še nisva uspela videti. Se pa včasih slišiva in predebatirava aktualne dogodke.

Prejšnjo sezono ste imeli nekaj težav s poškodbami, izpustili ste tudi precejšen del zimskih priprav zaradi težav s kolenom. Kako je zdaj s tem, imate še kaj težav?

Ne, na srečo je to zdaj za mano. Zaradi tega sem veliko časa preživel s fizioterapevti. Že v Sloveniji sem veliko delal z Matejem, pa tudi Bombačem iz Primorske (Matej Bombač, op.a.). Z njim sva sicer delala bolj na preventivi in na odpravljanju vzroka za nastanek poškodbe. Še vedno skoraj vsak dan delam te vaje in skrbim, da se ta nepotrebna poškodba več ne ponovi.

Kako se je pozimi situacija okrog vas v resnici odvijala? Najprej so bile v tujih medijih govorice, da ste praktično že dogovorjeni s Slaskom, nato da vas QPR želi zadržati na posoji, končali pa ste pri Wiganu?

Čisto točno ne vem niti sam. Vem, da je bil zainteresiran Slask. Potekali so že pogovori in tudi jaz sem bil naklonjen posoji. Ampak potem pa ja… Zapletlo se je med QPR-jem in Brightonom, tako da je vse padlo v vodo. Na koncu niti nisem vedel ali bom ostal v QPR-ju, ali bom šel kam drugam. Potem pa se je pojavila opcija za Wigan, tudi jaz pa sem si želel iti iz QPR-ja.

Ste se z agentom in klubom že pogovarjali o tem, kaj bi bilo za vaš razvoj najboljše poleti?

O tem sem se pogovarjal tako s klubom kot tudi z agentom. Cilj je, da grem nekam, kjer bom več igral. Ta sezona je bila, kar se tiče minutaže, zame ena najslabših. Za naslednje leto si želim, da bi igral čim več in da spet pokažem, kaj znam. Ni pa tudi ta sezona takšna katastrofa. Vseeno sem se veliko naučil in videl, kako je v Angliji. V tem času sem se navajal na njihov stil nogometa, saj mislim, da obstaja precejšnja razlika. Mislim, da se bom zaradi tega naslednje leto tudi veliko lažje vklopil.

Že od malih nog ste bili zelo ambiciozni, kot kadet ste tudi iz Domžal za slovenske razmere visoko odškodnino odšli k Fiorentini. Ste zaradi tega kdaj čutili dodatno breme?

V bistvu ne. Če lahko tako rečem, zaradi tega sem bil ponosen oziroma mi je to dalo vedeti, da se mi je trud poplačal. Ampak po drugi strani pa sem še zmeraj tak, da si vedno želim biti boljši in se nikoli ne zadovoljim. Konec koncev, dober si toliko kot si dober danes. To kar je bilo prej, se hitro pozabi. Tako jaz gledam na te stvari.

Takrat je bil pri Fiorentini tudi Josip Iličić. Sta se po prihodu kaj povezala, vam je pomagal z nasveti?

Z njim sem se videl že, ko sem prvič šel v Italijo, šli smo tudi na kosilo. Takrat sem bil še res mlad in da ti takšen igralec daje nasvete… Oziroma tudi če ti pove samo kakšno besedo, začneš na stvari gledati drugače in ti to da neko samozaupanje. To mi je definitivno pomagalo pri končni odločitvi. In tudi ko sem bil tam, mi je pomagal, če sem karkoli potreboval. Zaradi tega mi je bilo veliko lažje.

Iz Domžal v Fiorentino

Po članske minute ste na posojo odšli k Veneziji, kjer pa vam niso ponudili praktično nikakršne priložnosti za razvoj. Temu je nato sledil prestop k Mariboru, kjer ste se ponovno vrnili v tekmovalni ritem. Ste imeli kot Ljubljančan takrat kaj pomislekov, da ne bi sprejeli ponudbe Maribora?

Ne, zaradi tega nisem imel pomislekov. Olimpija nekako nikoli ni bila moj klub, če lahko tako rečem. Pa ne da bi zdaj želel karkoli… Verjetno zato ker sem igral v Domžalah, iz Domžal sem tudi šel naprej. Za Maribor pa vsi vemo, da je veliko ime, naredil si ga je tudi v Evropi. Kar se tiče prihoda v Slovenijo, je bila to tudi edina opcija. Imel sem tudi nekaj ponudb iz Italije in še nekaterih drugih držav, toda v tistem obdobju sem želel čim več igrati. Da bi se znova dokazal, saj kot ste rekli, pri Veneziji nisem igral praktično nič. In hvala bogu, da sem se tako odločil. Na koncu se je namreč izkazalo, da sem se odločil pravilno.

V Ljudskem vrtu ste preživeli le sezono in pol, a ste tudi v tem času tam pustili pečat. Bo Maribor tudi v vašem srcu za vedno ostal dobro zapisan?

Tam mi je bilo res super, življenje v Mariboru je res fenomenalno. Tudi ko se s punco kdaj pogovarjava o tem, da greva domov, se počutiva, kot da je dom Maribor. V klubu so me vsi zelo dobro sprejeli, nudijo pa ti tudi vse kar potrebuješ in lahko razmišljaš samo o nogometu. Plus mesto živi za nogomet, tako da je tam res super igrati.

Kako bi primerjali Championship s slovensko ligo? Nekako obstaja prepričanje, da je Championship res težka, zelo fizična liga in da je na kar višjem nivoju kot naša.

Po mojem mnenju je na precej višjem nivoju. Igralci so tudi individualno močnejši in boljši. Ampak konec koncev pa vsi igramo nogomet in mislim, da ko si enkrat noter, ko enkrat začneš igrati in se navadiš na ta nogomet, da lahko potem igraš brez težav.

Potrebnih je samo nekaj minut in priložnosti…

Ja, potem je vse lažje. Recimo v mojem primeru, ko dobim po pet ali deset minut, je vse skupaj precej težko in se ti mora res vse poklopiti. Igra se na rezultat in če v teh zadnjih minutah izgubljaš, potem poskušaš napadati. Ampak nasprotnik se samo brani in mu je težko doseči zadetek. Če pa vodiš, pa je ravno obratno. Takrat ti poskušaš zadržati rezultat in je to glavnega pomena, ne pa doseganje zadetkov. Plus za nas napadalce nekako velja, da se ti vse odpre, ko dosežeš prvi gol.

Kateri klub v Championshipu bi rekli, da ima najboljše navijače?

Atmosfera mi je bila najbolj všeč pri West Bromwichu in pa pri Fulhamu. Oziroma predvsem pri vseh teh večjih klubih. Generalno gledano pa lahko rečem, da je kar na vseh stadionih dobra atmosfera. Ni kot pri nas, ko so stadioni polni samo na tekmah Olimpije proti Mariboru ali pa Maribora proti Muri. Tam je vsaka tekma kot nek praznik. Ljudje gredo na tekme, da uživajo, da se družijo in to je res super.

Že od nekdaj ste bili v reprezentanci nosilec svoje generacije, ste tudi kapetan. Imate že v mislih tudi domače U21 prvenstvo?

Definitivno. Prej, ko ste vprašali glede plana za naslednjo sezono – tudi zaradi prvenstva sem si želel naslednjo sezono čim več igrati in čim več zabijati. Sicer ne vem, če je to že uradno, toda prvenstvo naj bi bilo zdaj na žalost prestavljeno. Ampak v vsakem primeru upam, da bomo še vedno mi upravičeni do igranja. Na prvenstvo res pridejo najboljše ekipe v Evropi. Pridejo igralci, ki že igrajo v top evropskih klubih. In zato je to res dobra priložnost za vse nas, da se dokažemo in pa tudi uživamo. Pretekli rezultati kažejo, da znamo igrati na rezultat, da se znamo postaviti tudi proti najboljšim reprezentancam. Ko bo prišel čas za to, bomo definitivno šli v prvenstvo samozavestni.

Verjetno tudi zdaj spremljate slovensko prvenstvo. Komu pa letos pripisujete največ možnosti za naslov prvaka? Mislite, da lahko Maribor nadoknadi sedem točk zaostanka?

Mislim, da lahko. Sploh zdaj po tej pavzi. Misim, da se bo vse spremenilo in da ne moremo več trditi, kdo je v formi in kdo ni. Tako da jaz še vedno držim pesti za Maribor in tudi verjamem, da bodo prvaki.