Barbara Kralj: “Z mislimi pri spomladanskem delu…”

Pred začetkom spomladanskega dela 1. SŽNL smo si vzeli čas in se pogovorili z dvajsetletno nogometašico ženskega nogometnega kluba Radomlje. V letošnji sezoni je po težki poškodbi Lare Ivanuše prevzela vajeti v svoje roke in je ena izmed ključnih igralk radomeljske ekipe.

Barbara je svojo kariero začela v domačem okolju in sicer pri NK Kolpi, kariero kasneje nadaljevala v Ivančni Gorici in pri ŽNK Brinje, od koder jo je pot vodila k takrat ambicioznemu projektu v Slovenj Gradec. V sezoni 2011/12, ko je prestopila iz Brinja v Slovenj Gradec, je izkoristila dano priložnost in na osemnajstih tekmah tudi desetkrat zatresla mrežo nasprotnic. Dobro sezono kasneje, v sezoni 2012/13, pa je za Radomlje v prvenstvu nastopila na devetnajst tekmah in štirikrat zadela. V letošnji sezoni je Barbara pokazala še dodatni napredek v igri in na desetih tekmah zadela že petkrat. Velja omeniti, da je bila Barbara do sedaj članica vseh reprezentančnih selekcij in ob koncu leta 2013 prejela tudi posebno nagrado za trud v zasebnem življenju, saj je bila med Prešernovimi nagrajenci za najboljšo študentko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Barbari smo najprej dali priložnost, da se predstavi širši javnosti in nam nekaj pove o sebi…
Moje ime je Barbara Kralj in prihajam iz okolice Metlike. Trenutno se zaradi študijskih obveznosti čez teden nahajam v Ljubljani, kjer študiram na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter treniram v ženskem nogometnem klubu Radomlje. Za nogomet me je navdušil brat Tomaž, ki ga je treniral in me tako sčasoma navdušil za ta šport. Kljub bratovemu navdihu pa bi rada omenila, da sem odraščala na vasi, kjer je bil edini šport nogomet, kar je posledično pomenilo, da sem sčasoma začela igrati s fanti, a mi je to igranje vlilo voljo in sem se odločila, da bom nogomet vzela za svoj vsakdan. Moj prvi klub je bil nogometni klub Kolpa, kjer sem trenirala s fanti, kar mi je veliko koristilo, saj sem lahko hitreje napredovala in dobivala na moči ter agresivnosti. Športno pot sem nadaljevala v ekipi Ivančne Gorice, s katero smo postale državne prvakinje. Kasneje me je pot popeljala v NK Interblock-Brinje in v vseh teh letih sem dosegla veliko uspehov, med drugim sem bila državna prvakinja U-14, vedno v vrhu razpredelnice U-17, udeleženak finala pokala U-17 in dosegla še veliko uvrstitev med tri najboljše ekipe zimske lige. Prav tako sem v tem času postala redna članica slovenske ženske reprezentance. Še kot kadetinja sem se v sezoni 2011/2012 odpravila na novo avanturo v ŽNK Slovenj Gradec, kjer sem igrala za članice in z ekipo krojila sam vrh v 1. SŽNL. Trenutno sem članica ŽNK Radomlje, s katero smo lani osvojile odlično tretje mesto.

Kako si zadovoljna s sedanjim potekom svoje kariere?
Vesela sem , da sem že od mlajših kategorij vseskozi članica slovenske ženske reprezentance. Z ekipami smo doživljali vzpone in padce, a sta bila volja in trud tista od česar sem lahko največ potegnila. Škoda, da nam je pri mlajših selekcijah reprezentance za las ušla sreča, da bi se uvrstile v naslednji krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Vedno bi bilo lahko boljše, ampak si nimamo kaj očitati, ker smo v danem trenutku dale vse od sebe. Ponosna sem tudi na vse uspehe, ki sem jih dosegala pri bivših klubih, sedaj pa sem zadovoljna, da smo kot novoustanovljen klub pod vodstvom trenerja Petra Kristana že prvo leto uspele doseči izjemno tretje mesto v 1. SŽNL. Upam in želim si, da bomo z rezultati iz leta v leto uspešnejši, čeprav nam trenutno poškodbe povzročajo kar nekaj preglavic in nam tako ne gre vse po načrtih.

Pa tvoji cilji in ambicije v nogometu?
Prepustila se bom toku dogajanja. Ne razmišljam daleč v prihodnost, sedaj sem z mislimi pri spomladanskem delu tekmovanja, kjer bom naredila vse, da se z ekipo uvrstim v ligo za prvaka. Vsekakor bi se rada nekega dne preizkusila tudi v tujini, a se to, preden ne končam šolanja, zagotovo ne bo zgodilo. Tudi klub katerega barve trenutno zastopam (ŽNK Radomlje) mi nudi vse potrebno, kjer so tudi pogoji za trening in napredek več kot odlični. Do takrat bom pridno trenirala in tako poskušala nadgraditi svoje nogometno znanje ter popraviti napake in nihanja v igri. 

Proti kateri ekipi in proti kateri igralki ti je bilo v dosedanji karieri najtežje igrati?
Kot prvo bi izbrala velesilo v ženskem nogometu Nemčijo. Tekma je bila odigrana na koprski Bonifiki, težko je bilo že zaradi njihove kvalitete, a obenem smo ob tej tekmi čutili tudi veliko medijsko pozornost, katere v Sloveniji še nismo navajene. Šle smo v tekmo, v kateri nismo imele kaj izgubiti, lahko smo pridobile le dragocene izkušnje, saj je tekma proti takšni velesili vselej priložnost za učenje in navsezadnje za dokazovanje. Prav tako lahko omenim ekipo Nizozemske, proti kateri sem debitirala v članski reprezentanci in kjer je bilo prisotno še kar nekaj začetne treme. Posamezne igralke ne bi izpostavljala, ker vedno gledam na nasprotnice kot ekipo. Je pa res, da ima vsaka ekipa igralko, ki bolj izstopa in naredi tisti višek v igri, ampak trenerji so me učili, da je nogomet ekipni šport in da igramo proti ekipi in ne posameznicam.

Ko sva že omenila reprezentanco, kako si zadovoljna z dosedanjim  udejstvovanjem v reprezentančnih selekcijah?
Vsekakor mi je vedno v čast obleči reprezentančni dres in zastopati državo po najboljših močeh. Hkrati pa je to še en dodatni pritisk, saj se moraš na takšnih tekmah vedno znova dokazovati, da si zaslužiš vpoklic v reprezentanco, sploh pa sedaj, ko se ženski nogomet nekoliko bolj razvija in je konkurenca med puncamičedalje večja. Zadovoljna in vesela sem ob vsakem vpoklicu v reprezentanco, kar mi da vedeti, da sem na pravi poti, to je zame nagrada za dobro delo in ves moj trud, ki ga dajem na treningih in tekmah. Mislim, da je obleči dres z državnim grbom za vsakega športnika pika na i v njegovi športni karieri, zato sem tudi sama zelo srečna in ponosna, da imam priložnost biti del te ekipe.

Tvoje mnenje o ideji druge slovenske ženske nogometne lige in o ustanovitvi futsal lige za ženske?
Mislim, da bi bila ustanovitev 2. lige čisto nesmiselna. Strinjam se, da je ŽNK Pomurje razred zase v ligi in prednjači pred vsemi ter da jim zaenkrat noben klub še ne more parirati. Tudi razlika med klubi na vrhu lestvice in klubi, ki so nekoliko slabši je velika, kar se vidi tudi po številu doseženih zadetkov na tekmah, ko pade več kot deset zadetkov, vendar še vseeno mislim, da ni to dovolj velik razlog za ustanovitev druge lige. Srčno upam in si želim, da se stanje v ženskem nogometu poboljša in da bodo klubi v prihodnje bolj konkurenčni med sabo, kar bi posledično pomenilo tudi več zanimivih tekem, več izkušenj in več medijske pozornosti. Seveda je tudi vprašanje, če se najde še kakšnih šest, sedem klubov, ki so pripravljeni in finančno zmožni odigrati ligo, v kar pa dvomim, sploh v teh časih, ko denarja ni. Narediti dve ligi iz devetih klubov je neumnost, kjer bi vsak klub odigral po petem tekem (ali več) z isto ekipo, pa tudi, če se to zgodi, bi bila razlika v prvi ligi še zmeraj zelo velika.  Kar se tiče ustanovitve ženske futsal lige bi rada omenila, da nisem ravno pristaš futsala in ga zato tudi ne spremljam. Imam raje veliki nogomet, ampak kdaj pa kdaj se tudi s prijatelji zapodimo za žogo po asfaltnem igrišču. Sem pa vesela za ostala dekleta, ki se bolje znajdejo v futsalu, saj so tudi one prišle na svoj račun ter jim hkrati želim obilico sreče in veliko uspehov.

Pa še tvoje mnenje o množičnih odhodih slovenskih igralk v tujino in o ženskem nogometu v Sloveniji?
Vsaka igralka najbolje ve pri sebi, kdaj je čas za odhod v tujino, je pa škoda za slovensko ligo, ker s tem, ko kvalitetne igralke množično odhajajo v tujino, slovenski klubi izgubljajo na kvaliteti. Vsekakor pa vsaki posameznici v tujini želim veliko uspehov in čim manj poškodb. Vesela sem, da se v Sloveniji ustanavljajo novi klubi, kar pomeni, da se za ženski nogomet odloča vedno več deklet in s tem bo iz leta v leto konkurenca v vseh selekcijah močnejša. Mislim, da bo čez nekaj let 1.SŽNL še zelo zanimiva, saj se bo za vrh borilo večje število klubov. Tukaj imam v mislih klube, ki že sedaj dobro delajo z mlajšimi selekcijami.