Po predstavitvi Slovana, Ljubljane, Svobode in Krima smo se tokrat posvetili še zgodovini najuspešnejšega ljubljanskega kluba, Olimpije. Ker so glavni tekmovalni uspehi kluba marsikateremu našemu bralcu že poznani oziroma (v nasprotnem primeru) zlahka dostopni na svetovnem spletu, smo se osredotočili predvsem na klubske začetke in dogodke povezane z letnico ustanovitve. Pri tem seveda ne mislimo pogrevati dogajanja iz leta 2005, ko so Remih, Gliha in ostali uradno ustanovili NK Bežigrad, ki naj bi nadaljeval pot propadle stare Olimpije, saj je bilo tudi o tem doslej napisanega že več kot dovolj. Tu nas zanima zgolj »stara, prava, velika« Olimpija, ki pa navkljub svoji veličini (ali pa ravno zaradi nje) nikoli ni imela prav dobro definiranega datuma ustanovitve. Res je, da se danes Olimpijo nekako samoumevno povezuje z letnico 1911, ko je bila ustanovljena Ilirija, ki naj bi bila direktni predvojni predhodnik kluba, toda že takoj moramo opozoriti na dejstvo, da temu za časa Jugoslavije še zdaleč ni bilo tako. Različni viri iz tistega časa omenjajo različne letnice, toda niti eden ne operira s številko 1911, kar je precej razumljivo, saj jugoslovanskim športnim zgodovinarjem navezovanje na buržoazne klube kraljeve Jugoslavije ni bilo ravno najljubše opravilo. Večina srbskih klubov tako še danes uporablja letnice okrog 1945 in celo takšen velikan kot je Crvena Zvezda si ne prisvaja tradicije predvojne SK Jugoslavije. Do ponovnega odkrivanja zgodovine pa je na drugi strani prišlo predvsem na slovenskem in hrvaškem področju, kjer so klubska vodstva v času nacionalizmov ob procesu osamosvajanja svoje klube rada postarala za kakšno desetletje.

Kakšna je bila torej povezava z Ilirijo? Pred vojno sta v Ljubljani obstajala dva velika kluba, Ilirija in Primorje, ki sta se po hudem rivalstvu in številnih napetostih konec aprila 1936 združila v SK Ljubljana. Proces je bil močno povezan s politično voljo oblastnikov okrog župana Jura Adlešiča ter z Ilirijinimi težavami glede igrišča pod Cekinovim gradom. Je pa sama združitev precej intriganten dogodek, saj je formalno šlo za ustanovitev novega kluba, ki je v tekmovalnem smislu dobil mesto v končnici na osnovi že kvalificirane nogometne sekcije ASK Primorja, medtem ko je Ilirija pred tem izstopila iz tekmovanja. SK Ljubljana na svojem grbu ni uporabljala letnice, je pa de facto vodstveno strukturo novega kluba obvladoval predvsem del Primorja in slednji je navkljub drugačnim sklepom ob pritoževanju zeleno-belih v Ljubljani uveljavil večinoma svoje igralce in tudi svojo črno-belo kombinacijo. Tako po tekmovalni kot tudi po identitetni plati bi torej za letnico SK Ljubljane prej kot 1911 lahko šteli 1920, ko je bilo ustanovljeno Primorje. Nov klub je v takšni obliki obstajal vse do leta 1944, ko je na zasedenem območju Ljubljane še nastopal v prvi diviziji. Kasneje so nekateri igralci Ljubljane nastopili še za reprezentančno moštvo na prvem povojnem jugoslovanskem prvenstvu, kjer so v četrtfinalu izpadli proti selekciji JNA.

Enciklopedija jugoslavenskog nogometa, 1974
Enciklopedija jugoslavenskog nogometa, 1974

Po koncu vojne so 7. junija leta 1945 ljubljanski športni delavci ustanovili Fizkulturno Društvo Svoboda oziroma natančneje Svoboda – center, saj je poleg tega kratek čas delovala tudi manj pomembna FD Svoboda – vzhod. Kakorkoli, Svoboda je veljala za osrednji ljubljanski kolektiv, nastala je na osnovi Sokolov s Tabora in nogometašev SK Ljubljane, prevzela pa je zeleno-belo barvno kombinacijo. Da so Svobodo zato spremljevalci ljubljanskega nogometa označili kot »dediča« Ljubljane je razumljivo, prav tako pa je razumljivo, da so se športne oblasti otepale kakršnegakoli uradnega priznavanja povezave. Svoboda kljub zvezdniškemu statusu ni igrala pretirano dobro. Najprej jo je v ljubljanski ligi gladko ugnal Železničar, nato pa je izgubila še v kvalifikacijah za slovensko ligo. Sredi leta 1946 so klub le uvrstili v razširjeno republiško tekmovanje, kjer pa je po jesenskem delu zasedal le drugo mesto. Toda med premorom je prišlo do ogromnih sprememb v slovenskem nogometu in Svoboda se je 18. decembra 1946 po politični direktivi skupaj z Udarnikom, Borcem in Štepanjo vasjo združila v FD Enotnost. Nov klub je prevzel točkovni izkupiček Svobode, toda poleg imena zamenjal tudi barve. Zavoljo povsem nove identitete, pa tudi slabših rezultatov v omenjenem letu, je novi kolektiv vse bolj izgubljal sloves naslednika kateregakoli predvojnega kluba. Skladno s temi dogodki sta se za ustanovitev Olimpije uveljavili predvsem dve letnici, prva 1946 kot leto omenjene združitve in druga 1945 kot leto ustanovitve Svobode in Udarnika. Slednji je ob Svobodi namreč igral pomembno vlogo ob združitvi, saj je prav tako deloval na Taboru, 23. novembra 1945 pa se je združil s tamkajšnjim Partizanom.

Enotnost je v tekmovalnem smislu nastopala nekoliko bolje od predhodnikov, a tudi njena organizacijska oblika ni zdržala prav dolgo. Leta 1948 se po zvezni iniciativi ločitve telovadbe in športa nogometaši osamosvojijo kot Odred, uveljavi pa se tudi značilni rdeče-beli kvadratni grb, ki nato klub spremlja več kot desetletje. Slednjega Odred preživi večinoma v drugi jugoslovanski ligi (eno sezono tudi v prvi) brez vidnejših pretresov, nakar leta 1960 vnovič nastopijo hujše težave. Moštvo se po jesenskem delu z zgolj nekaj točkami nahaja na krepko zadnjem mestu v ligi, v vodstvu pa se ob tem ubadajo še s finančnimi problemi. Da bi prebrodili krizo in kolektiv, ki kljub delnim uspehom nasproti Železničarju in ostalim ni uspel doseči kakega bistvenega primata, postavili na osrednje mesto v prestolnici, se v vodstvu odločijo za radikalno potezo. V četrtek 22. Decembra 1960 se nogometna sekcija športnega društva Odred pod vodstvom predsednika Gerbca odcepi od matičnega društva in osamosvoji v svojem klubu, ki ga poimenuje NK Triglav. Ta naj bi kot rečeno postal nosilec nogometa v Ljubljani, pri čemer je šlo za podoben proces kot kak teden prej v Mariboru, ko je na podlagi železničarjeve sekcije (vodilne v ligi) nastal NK Maribor. Podobnost dogodkov gre iskati tudi v matičnih društvih, saj sta tako Železničar kot Odred po tem ustanovila novi nogometni sekciji. Zgodba železničarja je znana in deloma tudi uspešna, zato Mariborčanom na kraj pameti ni padlo prisvajanje letnice 1927, ki je ostala v domeni ŽŠD Maribor. Na drugi strani je zgodba Odreda bolj žalostna. Rdeče-beli so svoje moštvo v želji po čim hitrejšem vzponu združili s finančno slabo stoječim Krimom in tako že naslednjo sezono nastopili v slovenski ligi pod imenom Odred-Krim. Slednji ni bil ravno posrečena rešitev in je leta 1964 po nekaj krogih izstopil iz lige ter posledično propadel. To je bila dobra osnova za funkcionarje Olimpije, ki so si lahko mirno prisvojili tradicijo starega Odreda, saj ni bilo več kluba, ki bi jim to neposredno oporekal. Vseeno pa so številni viri za časa Jugoslavije kot ustanovitev Olimpije upoštevali leto 1960.

Album za sličice (69/70, 71/72 in 90/91) so vsebovali različne in pogosto nasprotujoče si informacije
Album za sličice (69/70, 71/72 in 90/91) so vsebovali različne in pogosto nasprotujoče si informacije

Tudi Triglav ni bil prav dolgega veka in že leto kasneje je prišlo do novih sprememb. Za razumevanje dogodkov se moramo vrniti v leto 1954, ko se v nižjih ljubljanskih ligah pojavi Olympia oziroma Olimpija, akademski nogometni klub, na univerzi pa se kmalu zatem tudi formalno ustanovi Akademsko Športno Društvo Olympia. Naj tu omenimo, da oznaka društvo v jugoslovanski organizaciji pomeni nekaj takšnega kot združenje oziroma zveza društev in ne posameznega kolektiva, za katerega se uporablja oznaka klub. Olimpija je leta 1955 osvojila (najnižjo) drugo skupino ljubljanske lige, že prihodnje leto pa tudi prvo ljubljansko ligo in se tako uvrstila celo v kvalifikacije za republiški rang. Tam ji ni uspelo, pa tudi na ljubljanskem nivoju so bili rezultati iz leta v leto slabši in 1960 je izpadla celo nazaj v ti. drugi razred. Tudi ostalim klubom v društvu Olimpija ni šlo najbolje in tako so se januarja 1962 odločili za velike spremembe. Univerzitetno društvo, ki dotlej ni igralo tako pomembne vloge, so na kongresu reformirali kot osrednje športno društvo ter s tem kot nosilca in organizatorja kvalitetnega športa v Sloveniji. Nova vloga v socialističnem razvoju, ki sta jo zdaj dobili Ljubljana in Univerza, pa je kajpak potrebovala sodelovanje najkvalitetnejših klubov na tem področju. NK Triglav se je tako pridružil akademskemu društvu in se preimenoval v ANK Olimpija ter sprejel črno-belo kombinacijo, ki je klub spremljala do leta 1970, zgoraj omenjena Olimpija pa je med premorom izstopila iz najnižje ljubljanske lige.

Kljub velikim organizacijskim spremembam leta 1962 viri ne jemljejo kot ustanovitev kluba, prav tako pa tudi ne kakšnega drugega leta od tam pa do 2005, ko se s klubom v tem smislu ni dogajalo nič bistvenega. Omeniti velja morda le »by-pass«, ki ga je Olimpija tako kot večina drugih slovenskih klubov pod vodstvom podjetnika Jurija Schollmayerja opravila leta 2002, toda poudarjanje takšnih dogodkov je praviloma ostalo bolj kot ne skrito. Kot zanimivo izjemo lahko navedemo le kranjski Triglav, ki je letnico by-passa umestil tudi na klubski grb, v vsakem primeru pa je ob takšnih dogodkih tudi NZS praviloma gledala stran. Ko smo že pri grbih lahko povemo še to, da se pri Olimpiji razen številke 1911, pa še to le po letu 1990, letnice na klubskih obeležjih sploh niso pojavljale, kar nazorno prikazuje nejasnost tudi znotraj samega kluba. Se je pa zato sredi sedemdesetih pojavila vinilna plošča Naprej Olimpija – Poglej mi v oči, ki naj bi obeležila tridesetletnico kluba. Za uradne podatke smo sicer kontaktirali tudi nogometno zvezo Srbije kot naslednico FSJ, toda odgovora nismo dobili. Kakorkoli, predstavili smo dogodke sredi štiridesetih in na začetku šestdesetih let, bralec pa si lahko ob tem ustvari svojo sliko glede ustanovitve tega nekoč največjega slovenskega kluba.

Avtor: Tim Dobovšek

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od T. D. L.
Naloži več novic iz Drugo
Komentarji so onemogočeni.

Poglejte še

Zdravstveni tehnik FC Kopra rešil življenje

Kot poroča spletni portal ekoper.si je v nedeljskem dopoldnevu v športnem centru na Bonifi…