NK Maribor slavi 60 let

Foto: Jure Banfi

Na današnji dan pred natanko 60 leti je bil ustanovljen NK Maribor. Začetki vijoličastih segajo vse do 12. decembra 1960, v šestih desetletjih pa je klub iz štajerske prestolnice postal z naskokom najuspešnejši nogometni kolektiv v državi, ki ima v svoji lasti številne rekorde.

O samih začetkih Maribora je sicer potrebno pogledati še nekaj mesecev pred 12. decembrom, saj štajerski ponos svoj obstoj “dolguje” dvema mariborskima kluboma. Prvi korak do ustanovitve vijoličastih se je zgodil poleti leta 1960, ko se je Branik Maribor boril za vstop v drugo jugoslovansko ligo. Črno-beli so v kvalifikacijah za napredovanje igrali proti Karlovcu in prvo tekmo na gostovanju izgubili z rezultatom 2:0. Vendar pa do povratnega dvoboja teden dni kasneje nikoli ni prišlo, saj bi naj v moštvu Karlovca, med njihovim bivanjem v hotelu Orel, prišlo do namerne zastrupitve s hrano, tako da je celotna ekipa bila hospitalizirana in je predčasno odpotovala domov. Deset tisoč gledalcev je tako na stadionu zaman čakalo na začetek tekme. Kasneje je uradna preiskava pokazala, da hrana v hotelu Orel ni bila oporečna in da je nemogoče ugotoviti kdo je kriv za zastrupitev oziroma ali se je sploh zgodila. Prav tako je sodišče mariborski klub oprostilo vsakršne krivde, a škoda je že bila storjena in Branik je 11. avgusta tega leta bil razpuščen.

Nekaj mesecev kasneje so funkcionarji in igralci Branika ustanovili nov klub, in sicer je 12. decembra nastal NK Maribor. Dr. Srečko Koren je postal prvi predsednik kluba, Andrija Pflander prvi trener in Oto Blaznik prvi kapetan ekipe. Blaznik je bil tudi pobudnik ideje, da klub za svoje barve osvoji vijoličasto in belo, po vzoru na italijansko Fiorentino. Med zimskim premorom so se novemu klubu pridružili še nekateri igralci mariborskega Železničarja, ki je zelo uspešno nastopal v slovenski republiški ligi. Maribor je nato “prevzel” točke Železničarja, ajzenponarji so klub reformirali na novo in začeli v najnižji ligi, ter v spomladanski del štartal kot vodilno moštvo in se ob koncu sezone tudi veselil napredovanja v drugo ligo. Moštvo je v kvalifikacijah za napredovanje prevzel Vladimir Šimunić, saj je Pflander zaradi bolezni odstopil, novi trener pa je klub vodil naslednjih osem sezon in še danes velja za enega najuspešnejših v zgodovini kluba.

Deset najbolj gledanih sezon v zgodovini NK Maribor (vir: nkmaribor.com)

Pod Šimunićevim vodstvom so Štajerci takoj začeli krojiti vrh druge lige in so jo v sezoni 1966/67 tudi osvojili, potem ko so v 34 krogih zbrali 23 zmag, 10 remijev in samo en poraz. Sledila je uvrstitev v jugoslovansko prvo ligo, ki je tedaj slovela kot ena izmed najkvalitetnejših na stari celini. Že prva sezona je za Maribor bila zelo uspešna, saj je klub v ligi končal na 12. mestu med šestnajstimi klubi, ob tem pa je prilezel tudi do polfinala pokalnega tekmovanja. Štajerske sanje o finalu je v Beogradu z zmago 2:1 končala Crvena zvezda. Vijoličasti so v jugoslovanski prvi ligi nastopali pet zaporednih sezon, najboljši rezultat pa so dosegli v sezoni 1969/70, ko so v osemnajstčlanski konkurenci osvojili končno 10. mesto. V petih letih preživetih med najboljšimi klubi v državi je vselej vodilni strelec ekipe bil Mladen Kranjc, ki je v tem obdobju zabil 54 golov. Napadalec poimenovan “črni biser” je za vijoličaste zabil več kot 100 golov, po končani karieri pa je leta 1988 pri svojih 43-letih tragično umrl v prometni nesreči. Mariborčani so po izpadu iz elite najbližje vrnitvi bili leta 1973, ko so po osvojitvi drugega mesta igrali kvalifikacije za napredovanje. V Ljudskem vrtu so 3. julija na prvi tekmi proti Proleterju iz Zrenjanina igrali pred rekordnimi 20.000 gledalci in zmagali s 3:1, a so povratni obračun v Srbiji izgubili z 0:3 in ostali pred vrati raja. Naslednjič in tudi zadnjič, ko je klub bil blizu povratka v prvo ligo, je bilo v sezoni 1978/79, ko je Maribor ponovno končal na drugem mestu v drugoligaški konkurenci.

Eno od rezultatsko natemačnejših obdobij kluba so bila osemdeseta leta prejšnjega stoletja. V sezoni 1980/81 si je klub s točko prednosti zagotovil obstanek med drugoligaši, a je v javnost prišla t.i. afera žoga. Jugoslovanski klubski nogomet je v drugi polovici 20. stoletja brez dvoma bil eden bolj kvalitetnih v Evropi, a je bržčas bil tudi najbolj koruptiven. Dogovarjanje tekem je bilo del folklore, podkupovanja funkcionarjev in sodnikov ter nasprotnikov pa stalnica med večino klubov. Leta 1981 so Mariborčani postali eni redkih, ki so za to početje bili kaznovani, po škandalu pa so tekmovanje morali nadaljevati med tretjeligaši, kjer so, z občasnimi prebliski, preživeli večino časa do osamosvojitve Slovenije.

Renesansa se je za vijoličaste začela leta 1991, ko je Slovenija razglasila samostojnost in je NZS organizirala novo državno tekmovanje. Mariborčani so v uvodni sezoni slovenske prve lige končali na 2. mestu, a so se veselili svojega prvega naslova, potem ko so sredi Bežigrada v finalu slovenskega pokala ugnali ljubljansko Olimpijo po streljanju enajstmetrovk. Do danes so vijoličasti osvojili rekordnih devet pokalnih naslovov. Naslov državnega prvaka je klub prvič osvojil v sezoni 1996/97 in se več ni oziral nazaj. Na zadnji tekmi sezone je Maribor 1. junija 1997 v Ljudskem vrtu s 5:1 ugnal Beltince, na tekmi pa se je zbralo 14.000 gledalcev, kar je še vedno rekord prve lige. Mariborčani so postali vladarji slovenskega nogometnega prostora, kmalu pa so sledili tudi uspehi na mednarodnem prizorišču. Leta 1998/99 so prvič bili zelo blizu uvrstitve v Ligo prvakov, ko so na zadnji stopnički v Ljudskem vrtu z 2:1 ugnali sloviti PSV, a so Nizozemci na povratnem dvoboju v Eindhovnu, kljub uvodnemu zaostanku, rezultat uspeli preobrniti ter so na koncu slavili po podaljšku. A žalost za izgubljeno priložnost je hitro bila pozabljena, saj je le dobro leto dni kasneje Maribor tudi na povratnem dvoboju ugnal francoski Lyon ter se po vodstvom Bojana Prašnikarja veselil velikega trenutka za klub in celoten slovenski nogomet. V Franciji je za minimalno zmago zadel Dalibor Filipović, na povratnem dvoboju v Ljudskem vrtu pa sta za veselje poskrbela Ante Šimundža in Stipe Balajić. V skupinskem delu so vijoličasti igrali skupaj z Laziem, Dinamom in Bayerjem ter se veselil zmage v Kijevu in remija v Leverkusnu.

Vendar pa so se ob vsej pozornosti in evropskih milijonih kmalu začele tudi prve težave pod Kalvarijo. Vodstvo kluba je delalo nerazumne poteze in v Ljudski vrt, za velike denarje, vozilo igralce dvomljivih kvalitet. Že evropski izpad leta 2000 proti moldavskemu Zimbruju je dal vedeti, da stvari ne tečejo v pravo smer. Mariborčani so na prelomu tisočletja nekaj časa vse težave še uspeli zamaskirati z uspehi v domačem prvenstvu, a postalo je jasno, da več niso tako dominantni. Sezono 2000/01 so uspeli rešiti z remijem pri Olimpiji, sezono kasneje so na odločilni tekmi doma ugnali Primorje, vajo pa so v sezoni 2002/03 srečno ponovili tudi proti Celju. Nato pa je sledil padec in novo črno obdobje kluba, v katerem se je resno razmišljalo, da bi Maribor zaradi večmilijonskega dolga, po vzoru na rivala iz Ljubljane in Murske Sobote, propadel in ugasnil. A na srečo se to ni zgodilo in v klubu so se odločili za dolgotrajno in mukotrpno sanacijo. Sledilo je dolgih šest let brez državnega naslova, ena redkih pozitivnih zgodb v tem času pa je evropska sezona leta 2006, ko je Maribor postal zmagovalec nekdanjega Pokala Intertoto, potem ko so v dveh tekmah bili boljši od Villarreala. Milan Rakić in Rene Mihelič sta poskrbela za odmevno zmago v Španiji, na povratnem dvoboju pa je Gorazd Zajc v 89. minuti poskrbel za končnih 1:1 in veliko slavje pred polnim stadionom. Za španski klub so takrat nastopali zvezdniki kot so Diego Forlan, Robert Pires, Alessio Tacchinardi, Nihat Kahveči ipd., klub pa je le nekaj mesecev prej igral polfinale Lige prvakov.

Preobrat na bolje se je začel julija leta 2007 z ustoličenjem Zlatka Zahoviča na mesto športnega direktorja kluba. Nekdanji as slovenske reprezetance v prvi sezoni lovorik ni priskrbel, a je pred naslednjo na mesto trenerja nastavil Darka Milaniča in začel se je ponoven vzpon kluba, ki se vse odtlej ponovno bori za domače lovorike. Pod Zahovičevim vodstvom je klub osvojil kar osem naslovov državnega prvaka, štirikrat je slavil v pokalu, štirikrat pa tudi v superpokalu. A še pomembneje, klub je z dobrim kadrovanjem in prodajami do leta 2011 končno poravnal vse stare dolgove in na novo zadihal tudi po finančni plati. Zahovič je v klub pripeljal tudi legendo kluba Marcosa Tavaresa, ki še danes nosi vijoličasti dres in drži številne rekorde. Brazilec je med drugimi zbral največ nastopov in je tudi najboljši strelec kluba v zgodovini. Kasneje so sledili tudi novi evropski uspehi, že v sezoni 2011/12 je klub slavil prvo uvrstitev v Ligo Evropa, potem ko so v play-offu Mariborčani ugnali škotski Rangers. Za slavje na Ibroxu sta med najbolj zaslužnima bila Dalibor Volaš in Jasmin Handanović. Milanič je evropsko zgodbo ponovil tudi leto dni kasneje, tretjič zapored pa se je klub tja uvrstil v sezoni 2013/14, ko je Maribor v svoji skupini osvojil drugo mesto in celo prezimil v Evropi ter kasneje v šestnajstini finala na dveh tekmah in težkem boju, s skupnih 4:3, priznal premoč kasnejši zmagovalki Sevilli.

Največ nastopov in zadetkov za NK Maribor – vsa tekmovanja (vir: nkmaribor.com)

Igranje evropske pomladi je klubu uspela pod taktirko Anteja Šimundže, uvrstitev v skupinski del je sicer delo Anteja Čačića, ki pa je zaradi slabših rezultatov sredi jesenskega dela bil zamenjan. Šimundža je že v naslednji sezoni Maribor popeljal tudi do druge uvrstitve v Ligo prvakov. Takrat je na zadnji stopnički v kvalifikacijah padel škotski Celtic, v rednem delu pa so se vijoličasti v skupini pomerili proti ekipam Chelsea, Schalke in Sporting ter proti vsaki od njih po enkrat remizirali. Zadnja uvrstitev med evropsko elito je klubu uspela v sezoni 2017/18, ko je na klopi Maribora ponovno sedel Milanič. Tudi v skupini z Liverpoolom, Sevillo in Spartakom so Mariborčani osvojili tri točke. Proti Moskovčanom so obe tekmi remizirali, medtem ko so točko v Ljudskem vrtu osvojili proti Andaluzijcem.

Najbolj črni dan v klubski zgodovini pa je prav gotovo 2. avgust 2016, ko sta v hudi prometni nesreči umrla dva mlada nogometaša kluba. Takrat sta življenje izgubila 20-letna Damjan Marjanović in Zoran Baljak, ki sta bila na poti domov iz treninga. V nesreči sta bila udeležena tudi leto dni mlajši vratar Ljubomir Moravac, ki je zaradi poškodb predčasno moral zaključiti igralsko kariero, medtem ko jo je edini brez poškodb, na srečo, odnesel Žiga Lipušček.

Zadnji naslov državnega prvaka je Maribor osvojil leta 2019, medtem ko so v turbulentni sezoni 2019/20 končali na drugem mestu. Klub sta spomladi zapustila tudi dolgoletna akterja ob uspehih v zadnjem desetletju. Naprej je odšel Milanič, nato pa mu je sledil tudi Zahovič. Danes za kader v Ljudskem vrtu skrbi Oliver Bogatinov, ki je na začetku septembra na mesto trenerja postavil Maura Camoranesija, kar se je do tega trenutka obrestovalo, saj je Maribor blizu tega, da jesenski del aktualne sezone konča na prvem mestu.

Izkaznica NK Maribor:
15x Liga
9x Pokal
4x Superpokal
1x Pokal Intertoto