Luka Štefanac: “Pustili smo srce na igrišču”

Foto: Osebni arhiv

Luka Štefanac je mlad nogometaš, ki bo 29. septembra dopolnil šele 20 let. Najbolje se znajde na poziciji bočnega vezista, tuja pa mu nista niti položaj ofenzivnega vezista ali napadalca. V Krško je prišel v lanski sezoni, letos pa prav s tem klubom igra tudi v najelitnejši slovenski nogometni ligi.

Kakšni so vaši začetki? Kakšen je bil vaš prvi nogometni položaj na igrišču?
Nogomet sem priče igrati z mojimi prijatelji. Ti so pričeli v lokalnem klubu Špansko in tudi jaz sem se jim pridružil ter začel s prvimi nogometnimi koraki. Odkar pomnim sem igral na mestu napadalca oz. krilnega nogometaša.

Kdo je vaš idol in za kateri klub navijate?
Moj idol je vsekakor Alexis Sanchez, navijam pa za španski Real Madrid.

Kdo vas je pripeljal oz. spoznal z ekipo Krškega?
Po igranju v tretji hrvaški ligi sem iskal klub izven svoje domovine. Nakar mi je eden od znancev predlagal, da bi se lahko pridružil ekipi Krškega. Prišel sem na preizkušnjo, odigral nekaj prijateljskih tekem, tudi z boljšimi balkanskimi ekipami. Ker so bili z mano zadovoljni, sem sprejel ponudbo in sedaj sem tukaj.

Kakšni so bili začetki v Krškem? Kakšno je vzdušje v ekipi?
Od samega začetka se počutim odlično v Krškem. Fantje so me takoj sprejeli za svojega in tudi meni so hitro prirasli k srcu. Trenutno se tukaj počutim odlično in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Klima v ekipi je odlična, fantje smo povezani in vsak od nas daje svoj maksimum od sebe. Mislim, da smo prava “klapa”.

S kom se morda najbolj razumete?
Z vsemi se razumem odlično, najbolj pa z vratarjem Markom Zalokarjem. Skupaj sediva v slačilnici, greva na treninge in denimo letos sva tudi dopustovala skupaj.

Kako vidite organizirano navijaško skupino Krškega, Nuclear Power Boyse?
Oni so definitivno dvanajsti igralec na igrišču. Tudi izven igrišča smo dobri prijatelji, takšne navijače si lahko samo želiš.

Sedaj živite v hotelu in se vam ni potrebno več voziti v Zagreb. Kako ste se prilagodili?
S slednjim ni bilo težav, saj sem se takoj prilagodil. Tako je tudi veliko lažje igrati in trenirati.

Ali ste si mislili, da boste državni prvaki v 2. ligi in se boste prebili v najelitnejše slovensko tekmovanje?
Bil sem prepričan, da bomo jesenski prvaki, saj je prevladovala odlična atmosfera v slačilnici. Odlično smo izgledali tudi na terenu. Bili so trenutki, ko nam je bilo težko, prišli so porazi, ampak nismo se predali. Nadaljevali smo z težkim delom in se držali besed trenerja: “Bodi pošten, tih in deloven, vedno se ti bo povrnilo.“

Odigrali ste prvo tekmo v prvi ligi, kakšni so vaši občutki?
Počutim se odlično, pustili smo srce na igrišču in dali vse od sebe. Bilo mi je težko igrati zaradi vročine , a na koncu koncev je bila to prva tekma v prvi ligi. Vedel sem, da nas čaka ena težka in naporna tekma. Po tekmi sem se počutil zelo utrujen, vedel se sem, da smo za te tri točke pošteno garali. Ampak vseeno ostalo je še nekaj moči za slavje z našimi navijači in prijatelji. Vendar ni veliko časa za nadaljevanje slavja, kajti že v nedeljo nas čaka nova težka tekma proti Kopru.

Kakšni so bili odzivi prijateljev in sorodnikov?
Vsi moji prijatelji in sorodniki so spremljali tekmo. Mama je bila celo na tekmi, ostali so imeli obveznosti in niso uspeli priti. Sestra je trenutno na Poljskem, kjer se je udeležila atletskega evropskega prvenstva. Oče je na žalost bil v službi, medtem ko prijatelji … Saj veste, vsak od njih uživa na morju (smeh).