Čemu toliko prestavljenih tekem Prve Lige Telekom Slovenije?

Slovenski prvoligaši so se ta teden za povsem zaključni del državnega prvenstva. V oči pa bode dejstvo, da bodo tisti, ki so se prebili do finala pokala do konca meseca maja praktično vsako sredo in vikend dejavni. Razlog za to so seveda številne prestavitve tekem, ki smo jim bili priča v dosedanjem delu spomladanskega dela prvenstva. Po ogledu prispevka na nacionalni televiziji sem tudi sam tej tematiki namenil kar nekaj časa in prišel do zanimivih ugotovitev.

Svoje poizvedovanje sem pričel tam, kjer je bilo očitno največ težav, v Kranju. Triglavani bodo poleg vseh rednih obveznosti v prvenstvu in pokalu odigrati še prestavljeno tekmo z Domžalami. Tekma ni bila odigrana zaradi poplavljenega igrišča in roko na srce, igrišče ni bilo v stanju, da bi na njem lahko igrali nogomet. Kljub temu me je zanimalo, čemu tako velike težave v Kranju. Odgovor je bil ob pregledu novic in situacije na dlani. V Kranju je resda zapadlo v letošnji zimi precej snega, po drugi strani pa je res tudi to, da sneg, ki je pobelil krnanjski stadion in igralno površino, ni bil odstranjen in se je topil na igrišču. To je ob zaostrenih vremenskih razmerah seveda povzročilo nenaravno situacijo, ko se je v nekaj dneh na igrišču pojavilo zelo veliko vode, ki seveda ni imela kam odteči, saj je bilo povsod zelo mokro in vlažno. Tako pridemo na vprašanje kdo je zadolžen za vzdrževanje in čiščenje zelenic slovenskih stadionov.

Velika večina slovenskih stadionov je v lasti lokalnih skupnosti. Nekateri manjši klubi so uspeli in lastništvo prenesli na društva, medtem ko v večjih krajih, kjer igrajo večji klubi to seveda ni bilo v interesu lokalne skupnosti oziroma takratne trenutne politične oblasti. Tako po Zakonu o lokalni samoupravi z tem premoženjem upravljajo občinski Zavodi za šport. Končnih uporabnikov, športnih društev ali nogometnih klubov pa ni nikjer omenjenih in nimajo nobene besede. Tako so bili v NK Triglav popolnoma nemočni, ko se je Zavod za šport Kranj odločil, da snega ne bo očistil z zelenice in tako povzročil velike škode klubu in tekmovanju. Je že res, da bi igranje tekem na poplavljeni zelenici bilo škodljivo za igrišče, ki bi se ga precej uničilo, a problem se skriva v slabem igrišču.

Stadioni so tako na milost in nemilost prepuščeni trenutni lokalni oblasti in od le-te je odvisno kakšne pogoje bodo imeli nogometaši na slovenski snogometni sceni. V Kranju je že znana zgodba z izgradnjo nove tribune, ki je po neodobravanju trenutne politike izginila iz načrtov mestne občine Kranj. O tem v kranjskem Zavodu za šport niso rekli nič. Podobno izkušnjo imajo tudi v Domžalah, kjer se je že pred več kot petimi leti obljubila izgradnja prepotrebne vzodne tribune, kjer bi bile tudi garderobe in potrebni prostori za izvedbo tekem. Takrat se je glasno govorilo o istočasnosti projektov modernizacije Hale KC Domžale in stadiona Športni park. Od takrat se je zgradila vrhunska dvorana, z pripadajočimi garderobami in ostalimi prostori namenjenimi treningom v samem centru Domžal, medtem ko je iz zadnjega poročila občine jasno, da projektu izgradnje vzhodne tribune domžalskega stadiona v lanskem letu ni bil namenjen niti en sam evro. 

Obe igrišči sta prav tako nujno potrebni prenove, saj sistem odvodnjavanja ne deluje tako dobro kot bi se želelo. Seveda so to posegi v lastnino ter zato potrebujejo klubi dovoljenje tako občin kot zavodov za šport. Kot lastniki in upravljalci stadionov prav oni nosijo odgovornost za kakovost igrišč in pripradajočih objektov. Večinoma se zatakne pri denarju, da pa temu ni vedno tako pa govori tudi zgodba iz Domžal, kjer so v klubu občino zaprosili za dovoljenje za izgradnju igrišča na občinskih zelenih površinah, kjer bi celotno investicijo izgradnje in morebitne razgradnje igrišča krili sami, a je bil ta tudi predlog zavrnjen.

Seveda pa ni povsod tako črno. Imamo kopico svetlih primerov, kjer te relacije delujejo bolje. Vsaj kar se stadiona tiče je tu dobro poskrbljeno v Ljubljani, čeprav klub nima primernega prostora za izvajanje treningov, nasploh je situacija dobra v Mariboru. Tudi Celjani imajo na voljo moderen objekt in dobro zelenico, vsaj kar se slednje tiče pa ni težav niti v Kidričevem, še manj v obeh primorskih prvoligaših. Več kot očitna je povezava dnevne lokalne politike in odnosa slednje do športa in nogometa ter kakovosti objektov in igrišč na katerih nastopajo naši prvoligaši. In kot vedno v Sloveniji imamo dve povsem diametralni sliki. 

Na eni strani so nogometaši v Celju, Mariboru, Kopru in Ljubljani gostitelji na prelepih novih objektih, ki so vsem v državi in občini lahko v ponos. Prav tako je opazno koliko lokalna skupnost skrbi za prekmurski ponos ND Mura, kjer je zelo aktivna v svojih prizadevaljih po ohranitvi kluba. Z odličnimi pogoji se lahko pohvalijo tudi v Kidričevem, iz Velenja pa prav tako ni slišati pritožb. Na drugi strani je negativen primer ND Gorica, kjer lokalna skupnost kljub velikem ugledu, ki ga klub uživa v Sloveniji in v tujini, ni aktivno vpletena v reševanje kluba, niti toliko, da bi subvencionirala elektriko, da bi lahko nogometaši v vročih poletnih mesecih lahko tekme igrali v bolj človeškem ozračju in marketinško bolj zanimivem terminu. V Kranju se bo tribuna še naprej podirala, medtem ko bodo Domžalčani, v kolikor bodo delegacije UEFA mile, še naprej evropski fenomen, kjer se bodo nogometaši na poti do igrišča sprehodili ob reki, pod cesto od garderob do igrišča.

Avtor: Alakazaam