Siniša Brkić: “Verjamem, da nam bo uspelo!”

Foto: Jure Banfi

Kranjski Triglav je prvi hit uvoda sezone 2. SNL. Gorenjski orli so v petih krogih vknjižili pet zmag, z maksimalnim točkovnim izkupičkom pa najbližjim zasledovalcem bežijo že za pet točk. Veliko ali ne? Oceno prepuščamo vam, smo pa zato podobno vprašanje zastavili tudi Siniši Brkiću, trenerju Triglava, s katerim smo se pred šestim krogom drugoligaškega tekmovanja zapletli v daljši pogovor. Vzemite si čas…

Pet krogov in pet zmag. Ste poleti, ob začetku priprav, pričakovali tako uspešen začetek sezone?
Po uspešnem začetku in uresničitvi želja je lahko biti pameten. Vsako tekmo smo šli na zmago, ob ugodnem razporedu v uvodnih štirih krogih smo pričakovali štiri zmage. Serija se je nadaljevala tudi v peti tekmi. V sezono smo šli s ciljem, da zmagamo vsako tekmo in tako tudi igramo – na rezultat. Mislim, da igramo dobro.

Proti Zarici, Ankaranu in Zavrču ste do zmag prišli po rezultatskem preobratu.
V uvodu tekem se nasprotniki postavijo obrambno in igrajo na protinapade, ob našem pritisku pa nasprotniku ostane precej prostora za hitre napade. Naš cilj je, da imamo najboljšo obrambo lige, saj imamo v vratih odličnega Džafića. Po prejetem zadetku pa nadaljujemo z napadi. Želim povedati, da smo postali samozavestni, kar je tudi posledica tega, da je ekipa v primerjavi z lansko sezono za leto izkušenejša. Tudi po zaostanku nas ne zajame panika, ne igramo na vrat, na nos, ampak nadaljujemo s svojo igro in to se nam obrestuje. Fantje so s tekme v tekmo bolj sproščeni, čeprav moram priznati, da je bila izmed petih tekem najtežja prav zadnja proti Zavrču.

Lani vas je boja za napredovanje za najvišja mesta stal slab uvod v sezono. Verjetno je bila to dobrodošla šola za letošnjo sezono?
Tega smo se dotaknili že v najavi sezoni. Lanska sezona je bila specifična, odšlo je trinajst igralcev. Svojo zasedbo smo sestavljali do petega kroga, mrežo je branil mladinski vratar Povirk, Džafić se nam je pridružil v šestem krogu. Gre za okoliščine, ki jih nekateri ne poznajo. Že pomlad je bila odlična, poleti pa smo z dvema ali tremi okrepitvami storili nadgradnjo. Mislim, da smo na pravi poti, saj so fantje uigrani in nadaljujemo tam, kjer smo ostali. Kot sem dejal že pred tedni, smo prvi kandidat za vrnitev med prvoligaše, med katere odkrito merimo. Zavedam se, da je pred nami dolga pot in da bodo prišli tudi porazi, vendar verjamem, da nam bo uspelo.

Kaj je letos drugače v primerjavi z lansko in predlansko sezono? Zdi se, da je klub storil korak naprej?
Zagotovo. Kemija v klubu je odlična, nova uprava in predsednik trdo delajo. Imamo odlične pogoje za delo, lahko rečem, da prvoligaške in na najvišjem nivoju, kar se pozna. Vsi dihamo kot eno, od ekonoma do predsednika, kar je opazno tudi v ekipi. Ko se zmaguje, je vse lepo in prav, moštveni duh smo trdo gradili, a smo se ob tem zavedali, da čez noč ne gre. Zdaj se mozaik počasi sestavlja in rezultati so tudi plod tega, da v ekipi ni trenj, vse je dogovorjeno, pogoji pa so, kot sem že dejal, fantastični. Tako kot lani, imamo tudi letos že zagotovljene zimske priprave in to so odlike pravih klubov.

Lahko rečemo, da se Triglav z izjemo finančnega vidika že pohvali s prvoligaškimi pogoji?
Teoretično resda nismo prvoligaš, saj jih je zgolj deset, vendar smo po regijskem ključu, pogojih in mladinski šoli prvoligaš. Kar se tiče ekonoma, imamo že dve desetletji pogoje, ki jih ne premore polovica prvoligašev, kar je velik plus za ekipo. Fantje se počutijo kot pravi nogometaši, vendar gre za mlado ekipo, ki še ne razmišlja o denarju. Čez Triglav je šlo veliko igralcev, tudi do reprezentance. Vsakdo, ki je v Triglavu ostal sezono ali dve, je šel na višji rang, kar so nazadnje dokazali Aleks Pihler, Adnan Golubović in Domen Jugovar. To je potrditev, da se v Triglavu dobro dela. Vsak ve, da je Triglav odskočna deska, a sedaj delamo tudi za to, da bi postali standarden prvoligaš. Tudi zaradi tega smo četverici izkušenih nogometašev dodali kopico mladih nogometašev naše šole.

Kako pa na uspehe članske ekipe vpliva reorganizacija mladinske šole, po kateri se je poseglo dve, tri leta nazaj?
Sam pravim, da se vse pozna. Ponavljam, čez noč ni moč doseči uspeha. V mladinskih kategorijah imamo odlične trenerje, letos pa smo prvič uspeli zadržati vse igralce, med njimi je tudi nekaj takšnih s pogodbami, kar si je bilo v preteklosti nemogoče zamisliti in to so izkoriščali predvsem pri Olimpiji, Domžalah in Mariboru, ki so nam pobrali veliko talentov. Letos ni odšel nihče, čeprav je obstajalo zanimanje za devet igralcev mladinskega pogona, vendar so z izjemo Bodirože, ki je posojen Olimpiji, ostali prav vsi. To je potrditev, da se v Triglavu dobro dela in gre za priznanje. Mislim, da bomo letos še stopničko višje kot v lanskem letu.

Z uspešnim vstopom v novo sezono ste vsaj za zdaj očitno zaprli tudi usta dežurnim kritikom?
Vsi so navajeni kritizirati, nihče pa ne bi želel delati. Takšno je moje mišljenje. Ob zmagah najdejo razlog za pljuvanje, pohval ni, a me veseli, da se starši in okolica počasi vračajo na tribune. Vidijo, da se stvari spreminjajo, saj tudi otroci napredujejo in to se pozna tudi pri obisku. Obvezno moramo omeniti tudi navijaško skupino Small Faces, ki se počasi vrača na tribuno in je vselej prisotna na naših tekmah. Verjamem, da jih bo v prihodnje, z dobrimi rezultati, še več.

Ne razumem ljudi, ki vidijo zgolj slabo, kar seveda ni res, še posebej ob pogojih, ko gospodarstvo ne pomaga. Gorenjska je ogromna, imamo igralski in trenerski potencial, a več ali manj ostaja zgolj pri besedah, namesto, da bi poprijeli za delo. Vselej najdemo opozicijo, ki pa smo jih z dobrimi rezultati zaprli usti. Upam, da bo to trajalo čim dlje in se bomo vrnili med prvoligaše.

Kakšen pa je recept, da boste uspešen niz podaljšali čim dlje v jesen?
Še vedno nismo kompletni. Po poškodbah se vračajo Gvardjančič, Stokuča, Križaj in Poljanec, ki bodo poskrbeli za dodatno širino kadra, ki pa bo potrebna, saj bodo svoje naredili tudi kartoni in utrujenost. Konkurenca v ekipi je zelo močna, fantje pa se tako kot jaz držimo pravilnika, ki smo ga sami sestavili. Ni užaljenosti, vsak posameznik je ego postavil v ozadje, vse je podrejeno danemu trenutku in formi. Na treningih uživam v delu s fanti, po mojem mnenju pa imamo treninge še težje od tekem.

Pričakujem, da se bo niz nadaljeval, čeprav vem, da bo enkrat prišel tudi poraz, a se nadejam, da čim kasneje. Konkurenca v ekipi je močna, zadnji primer je mladi Ahačič, ki je izkoristil priložnost in bil pomemben člen zadnjih zmag. Ekipni duh je odličen, ni poškodb, med izkušenimi in mladimi igralci ni razlik, so odlični prijatelji in mentorji. Ne vidim razloga, zakaj s tem ne bi nadaljevali in ostajam optimist, kot sem vselej. Pričakujem nadaljevanje serije, čeprav se zavedam, da so Brežice odlična ekipa. Ogledal sem si njihovo tekmo v Kranju, proti Zarici. Gojijo lepo igro podaj, v moštvu premorejo nekaj izkušenih igralcev in v Brežicah nas čaka težka tekma, a bomo šli tudi tokrat na zmago.

Po seriji zmag je izjemno pomembno tudi to, kako reagirati po prvem porazu, ki lahko zgrajeno tudi poruši. Ste se sami morda že pripravili tudi na to?
Sem. Fantom zaupam, analiziramo vsako tekmo, težava bi bila, če moštveni duh ne bi bil pravi, tako pa fantje spodbujajo eden drugega, tudi če v tistem trenutku niso niti med osemnajsterico. Če smo iskreni in ni užaljenosti, bo reakcija prava tudi po porazu. Težave pridejo, ko je prisotna užaljenost, ljubosumnost in postaviš svoj ego pred ekipo. V garderobi se sliši zgolj spodbudo, tudi po napakah med igralci ni slišati kritik. Odnosi so zaenkrat čisti kot solza in zato se ne bojim poraza. Verjamem, da ga še dolgo ne bo, ampak če bo prišel, bomo pravilno odreagirali, z argumentirano kritiko. Pomembno je, da pokažemo igro in damo na igrišču vse od sebe, porazi pa so se sestavni del nogometa.

Večji del tekme napadamo in imamo žogo v svoji posesti, nasprotnik lahko odigra hiter protinapad, zato ni moč predvideti, kakšna tekma nas čaka. Tako kot jaz, se tudi ekipa ne boji poraza. Fantje so samozavestni, saj smo veliko poudarka dali psihološki pripravi, saj se je potrebno zavedati, da se je med prvoligaše težko prebiti zgolj z mladimi. Krško je v prvo ligo napredovalo z Dvorančičem in še nekaj izkušenimi nogometaši. Tudi sami imamo v svojih vrstah nekaj izkušenih nogometašev, kot so Šmit, Robnik, Krcić in Džafić. Ob odlični kemiji tako ne vidim, da bi nas lahko kaj podrlo. Končni cilj bo viden maja, sam pa upam, da že prej.

Zadolženi ste tudi za področje kadrovanja. Je zaradi dejstva, da sami opravljate naloge športnega direktorja, trenersko delo lažje?
Uživam v tem poslu. Vsak, ki me pozna, ve, da v klubu preživim po dvanajst ur dnevno. V pomočniku Mihi Žnidaršiču, Vladu Šmitu, ki še igra, in trenerju vratarjev Damjanu Vidmarju imam odlične sodelavce. Vse dobro deluje, tudi ko nisem na igrišču. Mislim, da je to prednost, saj posameznik ne ve vsega. Vselej se učimo, mnenja so dobrodošla, vsi pa pravijo, da so treningi zelo dobri, kar se pozna tudi na tem, da ni poškodb in so igralci dobro pripravljeni. To je prednost, na zadevo gledam s širšim spektrom, kot pa da bi o vsem odločal zgolj sam.

Poleti se je z vrnitvijo v Triglav povezovalo dva nekdanja orla, Djurkovića in Rujovića, a do prestopov ni prišlo. Bi bili z njima že premočni?
Ne! Oba sta bila v igri, kakor tudi Luka Majcen in Uroš Palibrk. Prestopnega roka je konec, vendar so z izjemo Rujovića še prosti nogometaši. Omenjene sem si želel v moštvu, nekateri med njimi so trenirali z nami, vendar so pogledovali proti tujini, a ostali brez prestopa in so sedaj brez kluba. Želel sem si fantov, dogovor je bil, da bi jih spustili, če bi našli novo sredino. Zagotovo pa si želim ekipi dodati še kakšnega igralca, saj sta konkurenca in kvaliteta vselej dobrodošla. Ob tem pa moram dodati, da verjamem v fante, ki so tukaj in med poletjem niso šli na dopust, temveč so namesto tega trenirali in vlagali vase. Zato so trenutno v prednosti in imajo kvaliteto, ki jo sedaj pridno izkoriščajo.

Kljub slovesu Šturma in Borenovića ste verjetno zadovoljni, da ste v klubu zadržali Poplatnika, Džafića in ostala izkušena imena?
Šturmu, našemu kapetanu, se ob tej priložnosti zahvaljujem za vse, kar je dal klubu. V prvi ligi je pod mojim vodstvom debitiral že pri šestnajstih letih. Zaslužil si je napredek, Triglavu je ostal zvest v dobrem in slabem ter bil pravi kapetan in odlična oseba, kar velja tudi za Sinišo Borenovića. Veseli me, da smo uspeli zadržati Džafića. Takšnega delavca sam še nisem videl, pa naj drugi govorijo, kar želijo. Je odlična osebnost, garač in pravi vodja, zaradi česar je tudi kapetan. Vesel sem, da je ostal v klubu in dobil pogodbo.

Matej Poplatnik je imel za sabo grenko izkušnjo z Bolgarijo. Menim pa, da lahko z njim delam zgolj jaz, saj gre za diamanta, sam mu večkrat pravim, da je “mašina”. Ko je sproščen, je zame eden najboljših napadalcev v državi, a mu včasih malce zmanjka, saj je neučakan in si želi zadetka na vsaki tekmi, kar ga včasih tudi tepe. Letos pa je zaenkrat fantastičen.

Ob tem moram dodati, da so izkušenejši člani ekipe pravi vzor mlajšim in lahko si zgolj želim, da bodo tudi mladi vlagali toliko energije v treninge, pripravo in prehrano. Mladi fantje se lahko od četverice, peterice izkušenih nogometašev učijo tako na igrišču kot tudi v garderobi.

Ker ravno omenjate Elvisa Džafića. Z njim smo se pogovarjali pozimi in smo tedaj tudi sami dobili občutek, da je storil korak naprej v razmišljanju.
Deluje zrelo. V redu je, da nogometno hitro napreduješ, a je potrebno vedeti, kako se boš odzval, ko boš izgubil ali pa padel stopničko višje. Džafić je bil osem mesecev brez kluba, ob mojem klicu sva se dogovorila v treh minutah. Informacije s strani drugih so bile negativne, vendar sem se želel osebno prepričati in hitro me je prepričal kot osebnost in igralec. Je okrepitev v pravem pomenu. Ve, koliko je ura, ne ponavlja napak iz preteklosti in prepričan sem, da se bo o njem še veliko govorilo.

Letošnja sezona ponuja idealno priložnost za vrnitev v 1. SNL. Zdi se, da je liga izgubila nekaj kakovosti v primerjavi z lansko sezono.
Lani sta bila poleg Aluminij in Radomlje, tudi Drava je bila močna. Letos smo vsi več pričakovali od Zavrča in Krke, vendar opozarjam, da je za nami šele prvih pet krogov. Prišli bodo kartoni, poškodbe in kakšen “črv v glavo” … hitro se lahko obrne. Težko je soditi, morda tako zgleda po začetku sezone. Sam sem mnenja, da bo liga enkrat, ko se ekipe uigrajo, zelo izenačena. Za takšen primer lahko navedem Zarico, ki je ekipo sestavljala v zadnjem trenutku in se po slabem začetku že pobira. Liga bo izenačena, tako v borbi za vrh kot izpad. Nikogar ne želim podcenjevati in zagotovo ne bo enostavno, čeprav je bila lanska sestava morda nekoliko močnejša.

Letos ni več Šenčurja, ki je bil v preteklosti že trn v peti Triglava, a so lokalni derbiji poskrbeli tudi za dodaten naboj. Pogrešate spopade s sosedi?
Kaj naj vam rečem? Pogrešam ali ne, vsem želim zgolj dobro, a sem mnenja, da smo imeli v lanski sezoni na ozkem področju kar pet drugoligašev in hitro se je izčrpal bazen s kakovostnimi nogometaši, čeprav imamo sami srečo z našo šolo. Sam bi najraje videl, da Triglav igra v prvi ligi, Zarica in Šenčur pa v drugi.

In še za konec. Kako sami sprejemate širitev drugoligaškega tekmovanja?
Pozdravljam širitev. Kot dolgoletni nogometni delavec pa si že dolgo želim dvanajstčlanskega prvoligaškega tekmovanja. Liga z desetimi klubi je premajhna, saj je krstna sezona za novinca izjemno zahtevna. Vsaka tekma ponuja bitko za biti ali ne biti, tako za igralce kot tudi trenerje. Z dvanajstimi klubi pa bi se lahko za obstanek enakovredno borilo več ekip. Širitev 2. SNL prinaša več tekem, zdaj se jesenski del konča že konec novembra, s pomladanskim delom sezone pa pričnemo šele marca, kar je zagotovo predolg premor. Trenažni proces je težko ohraniti na nivoju. Dobro je, da se liga širi na šestnajst klubov, sam pa si želim, da bi se razširila tudi prva liga.