Elvis Džafić: “Triglav je dobra odskočna deska!”

Foto: Rok Zore

V 2. SNL se je s petkovim porazom Radomelj zapletel tudi boj za napredovanje v Prvo ligo Telekom Slovenije. Ptujčani so se z zmago nad Dobom prvemu mestu približali na vsega dve točki zaostanka, v boju za vrnitev v prvoligaško konkurenco pa se niso predali niti v taboru kranjskega Triglava, ki ga danes čaka izjemno pomemben dvoboj s kidričevskim Aluminijem.

Pred obračunom s Kidričani, ki se tako kot Kranjčani ponašajo s 37 točkami, smo se pogovarjali z Elvisom Džafićem. Čuvaj kranjske mreže za ljubitelje slovenskega nogometa ni neznanka, saj je otrok viške Svobode v golu Olimpije odigral tudi 64 prvoligaških obračunov. Danes 25-letni vratar je jeseni, po tem ko je bil skoraj leto dni brez kluba, okrepil zasedbo Triglava in že po nekaj tekmah dokazal, da je verjetno trenutno najboljši vratar 2. SNL. Z bivšim zmajem smo govorili predvsem o Triglavu, vseeno pa nismo mogli niti mimo epizode v Olimpiji, ki jo je Džafić po obetavnem začetku zapustil skozi stranska vrata.

Z odličnim vstopom v nadaljevanje sezone ste se vmešali v boj za mesta, ki vodijo v 1. SNL. Trener Brkić ne želi govoriti o ciljih, s kakšnimi željami pa ste v pomlad krenili igralci?
Vsak igralec si želi igrati prvoligaški nogomet. Vodstvo klub je pripeljalo nekaj izkušenih igralcev, cilj kluba pa je bil, da mladi igralci ob nas nekaj izkušenejših dozorijo. Zastavili smo si cilj, da čim bolje opravimo priprave in gremo v vsako tekmo posebej. Še toliko bolje, če bo to prineslo dodatne kvalifikacije za 1. SNL.

Napredovanje pa ni prioriteta, niti med samimi igralci, saj je ekipa dokaj mlada. Osrednji cilj kluba je, da mladi igralci dozorijo. Nogometaši se z napredovanjem med prvoligaše ne obremenjujemo. Dejali smo si, da se nam bosta trud in zagnanost vrnila na igrišču. Vse to se nam sedaj tudi vrača. Privoščili smo si spodrsljaj v Ankaranu, vendar je ekipa mlada in težko je držati konstanto skozi celoten čas. Vseeno pa so igre dobre, vrača se nam trud skozi priprave in treninge. Zaenkrat kaže dobro…

Jeseni ste imeli precej težav z realizacijo. Kaj je poleg trojice izkušenih povratnikov spomladi še pripomoglo k bolj zbrani igri v fazi napada?
Mlajši igralci so ob izkušenih novincih malce spremenili način razmišljanja, pri nekaterih zadevah so bolj zagnani, resni in osredotočeni. Videli so, kakšno je življenje profesionalca. Vse to se pozna tudi skozi treninge in poštenost do dela se nekje mora povrniti. Nekaterim mlajšim igralcem se je spomladi odprlo, vrača se jim, da so med pripravami pridno in zagnano trenirali.

Morda je jeseni manjkala doza izkušenosti. Zdaj imamo na praktično vsaki poziciji po enega izkušenega igralca, ki lahko mlajšim soigralcem povedo, kaj delajo narobe, jim tudi na podlagi svojih izkušenj svetujejo na in izven igrišča. Mladci dozorevajo hitreje kot so verjetno prej, vse to pa se pozna tudi pri zadetkih, realizaciji in predstavah igralcev, od katerih klub veliko pričakuje.

Že jeseni pa je bil zaščitni znak Triglava trdna obramba. Verjetno je tudi branilcem precej lažje, ko vedo, da imajo za sabo zanesljivega čuvaja mreže?
Po mojem prihodu smo potrebovali nekaj časa, da smo se spoznali. Tudi sam nisem poznal fantov, saj gre za mlade nogometaše, ki šele prihajajo na sceno. Fantje so pridni, ubogljivi in upoštevajo besede trenerja Brkića. Tudi sam skušam pomagati, saj kot vratar za njimi vidim malce več. Z dobro komunikacijo lahko tudi med tekmo rešimo težavo še preden lahko nasprotnik pride do priložnosti.

Veliko komuniciramo, tako na tekmah kot tudi treningih in po njih. Veliko komunicirava z Vladom Šmitom, ki ima ogromno izkušenj. Kot sem že dejal je možno s komunikacijo in osredotočenostjo preprečiti marsikakšno težavo. Ubogljivost in upoštevanje nasvetov pa se poznata tudi na igrišču, v fazi obrambe in napada, posledično pa se to pozna tudi pri rezultatih.

Doslej ste sedemkrat zaklenili svoja vrata. Ste zadovoljni s tem dosežkom?
Te statistike nisem spremljal, je pa res, da se vselej da še bolje. Potrebno je strmeti k temu, da je tekem brez prejetega zadetka čim več. Konec koncev pa šteje zgolj, da ekipa zmaguje in nabira točke. Klub je vselej potrebno postaviti na prvo mesto, pred osebne cilje. Nogomet je moštveni šport, odvisni smo eden od drugega, težko je karkoli doseči, če gledaš zgolj nase. Bomo pa zagotovo osvojili več točk, če bomo mrežo ohranili nedotaknjeno, vseeno pa so najpomembnejše zmage. Logično pa je, da sem še toliko bolj vesel po vsaki zmagi brez prejetega zadetka.

Kljub temu da ste bili skoraj eno leto brez kluba, vmes ste se preizkušali tudi pri Ludogorcu, je bil marsikdo presenečen, da ste se jeseni odločili za Triglav. Zakaj Triglav?
Res je, kot ste dejali, sem bil brez kluba skoraj eno leto. Iskal sem rešitev v tujini, po tistem, kar se mi je zgodilo v Olimpiji, niti nisem imel velike želje ostati v Sloveniji. Ni pa bilo enostavno, saj v Olimpiji pred slovesom kar nekaj časa nisem igral. Vratarska pozicija pa je specifična, saj je težko poiskati dobro rešitev tudi izven slovenskih meja.

Dolgo sem iskal in dočakal klic trenerja Brkića, s katerim sva se o sodelovanju dogovorila v petih minutah. Potreboval sem klub, da se vrnem v nogometno življenje. Ob sklenitvi dogovora smo se strinjali, da bo to obojestranska pomoč. Obljubil sem, da bom pomagal, kolikor se bo le dalo, s tem pa bo Triglav pomagal tudi meni, da se vrnem v formo. Vemo, Gorenjska si zasluži prvoligaša, Triglav bi moral igrati v 1. SNL. Eden od motivov je bil, da skušam klubu pomagati pri vrnitvi na prvoligaška igrišča.

Finance niso bile pomembne, želel sem se vrniti na nogometno sceno, Triglav pa je dobra odskočna deska. Že veliko igralcev je šlo iz Triglava v boljše klube. Osredotočen sem na svoje delo in prepričan sem, da se bosta trdo delo in pravo razmišljanje enkrat povrnila. V Olimpiji je šlo na začetku strmo navzgor, a še hitreje navzdol, zdaj pa upam, da se bo krivulja znova obrnila navzgor. Očitno bo potrebno iti po malce težje poti, vendar je včasih potrebno storiti korak nazaj, da bi lahko storil dva naprej.

Torej preko trnja pa do zvezd?
Vsakemu ni namenjena tlakovano pot, nekdo mora skočiti čez marsikakšno oviro. Vendar je to potrebno prestati, biti motiviran, imeti glavo na pravem mestu in upati na najboljše.

Verjetno več kot leto dni ni bilo lahko čakati na novo sredino? Kaj ste počeli med prisilnim premorom, ste imeli morda tudi ponudbe prvoligaških klubov?
Praktično takoj po prekinitvi pogodbe sem bil blizu sklenitve pogodbe z enim od slovenskih prvoligašev, vendar se na koncu pri dogovoru ni izšlo. Praktično sem že zaprl zgodbo o igranju v Sloveniji, vendar sem se zavedal, da moram ostati pripravljen in trenirati. Iskreno povedano, sem treniral več kot pa v času igranja za Olimpijo. Število treningov je bilo večje kot pri Olimpiji, ko so bile vmes tudi tekme, v času, ko sem bil brez kluba, pa sem v šestih mesecih opravil med sedem in deset treningov tedensko. Ni bilo premora, s pomočjo vratarskega in kondicijskega trenerja sem zagnano treniral. Dobro sem bil pripravljen, vendar nisem dočakal priložnosti, da bi to tudi dokazal. Zdaj se to pozna na dobrih predstavah v golu Triglava in ves vložen trud se, vsaj upam, počasi vrača.

Olimpijo ste zapustili nad stranska vrata, kaj je pravzaprav šlo narobe, da ste bili kar nenadoma odpisani?
Zgodba se je vlekla nekaj časa. V bistvu ni šlo za spor. Na sestanku mi je bilo predlagano polovično znižanje mesečnih prejemkov, vendar na to nisem želel pristati, zato mi je predsednik Rastoder dejal, da ne bom igral. Pripravljen sem bil stati za svojimi besedami, prosil sem ga za pojasnilo po tako drastičnem znižanju, a ni ponudil tehtnega razloga, ampak je dejal, da se je pač tako odločil. Spora ni bilo, niti težkih besed ni, tudi ob mojem predlogu prekinitve pogodbe je bil razhod korekten, vse dogovorjeno je bilo upoštevano.

Pripravljen sem bil marsikaj požreti, marsikdo ne ve, da kar pet mesecev nisem prejel plače. Trudil sem se, naredil sem vse, kar so zahtevali od mene, sami pa nekaterih stvari niso spoštovali. Odločili so se za eno, jaz sem stal za svojimi stališči. Dal sem predlog, da bi prejemke znižali za trideset odstotkov, o čemer pa niso želeli slišati. Vsak je stal za svojim in enkrat je moralo počiti. Po petih mesecih brez plače mi je bilo dovolj, tudi če bom utrpel škodo. Psihično je bilo težko, čeprav grdih besed ni bilo, je pa res, da med mano in predsednikom takrat praktično ni bilo komunikacije. S predsednikom sva ostala na svojih bregovih in tako je bilo vse do prekinitve pogodbe.

Verjetno je bila to tudi dobra šola, ki je okrepila psiho?
V pogovorih s prijatelji sem večkrat dejal, da sem vesel, da se je taka situacija zgodilo praktično doma. Imel sem podporo družine in prijateljev, stali so mi ob strani. Vemo, kako je nekaterim našim igralcem v tujini, ki nekaj mesecev niso prejeli plače. Daleč od doma, samemu in brez podpore je še toliko hujše. Sam sem to šolo plačal doma, to me je naredilo psihično precej močnejšega.

Priznam, danes bi verjetno marsikdaj odreagiral drugače kot v določenih situacijah, ko je bilo v Olimpiji še vse v redu. Plačal sem šolo, tako kot v vsakem poslu, tudi v nogometu ni vselej postlano z rožicami. Sam sem plačal veliko ceno, ampak zdaj je to že za mano. Iskreno, o tem ne razmišljam več, osredotočen sem na to, da ponovno obudim svojo kariero in vse delam, da se bo to zgodilo čim hitreje.

Vam je v času, ko ste bili brez kluba, pomagal tudi bratranec Damir Botonjić, ravno tako (bivši) vratar?
Ker sva praktično soseda, se videvava praktično enkrat tedensko. Veliko mi je svetoval. Dejal mi je, da bom moral iti skozi to, biti še psihično močnejši, osredotočen in nekje se bo to povrnilo, če bom le pošten do dela in sebe. Svetoval mi je, naj se ne zapuščam in treniram, da ne smem obupati. Ni enostavno šest, sedem mesecev trenirati po individualnem programu, ob težkih trenutkih me je bodril, da naj vztrajam, saj se lahko zgodba hitro obrne. Bil mi je v veliko pomoč.

Soigralci vas bojda že zbadajo, da ste v nekaj mesecih prerasli klub in ligo. Kakšne so možnosti, da bi vas v golu Triglava spremljali tudi v prihodnji sezoni? Bi vas prvoligaški Triglav prepričal v obstanek?
Možnosti za kaj takšnega so realne. Pogodba me s Triglavom veže še do konca aktualne sezone. Čeprav smo se s trenerjem Brkićem in predsednikom Fekonja že pogovarjali o podaljšanju sodelovanja, smo se dogovorili, da to možnost pustimo še odprto. Videli bomo, kaj bo prinesel zaključek sezone. Upam, da nam bo uspelo uloviti kvalifikacije za 1. SNL, nato pa bomo videli, kaj bo. Nič ni izključeno, v Triglavu se dobro počutim, moštvo me je dobro sprejelo, smo odlična ‘klapa’ in držimo skupaj. Nič na slabšem ne bi bil, če bi ostal v Triglavu in igral prvoligaške tekme. Prva liga je vseeno prva liga.

Kljub dejstvu, da ste s prestopom v 2. SNL storili korak nazaj, je bil Triglav zadetek v polno?
V Triglavu sem zelo zadovoljen, vse od dela pa do vzdušja okoli kluba. Ustvarja se pozitivna zgodba, kar je najbolj pomembno. Ob koncu mojega obdobja v Olimpiji je okoli kluba prisotnega precej negativnega vzdušja in v takšnem vzdušju ne moreš delati. Zdaj je super, rade volje treniram in komaj čakam na tekme. O Triglavu nimam za povedati ničesar slabega, zadovoljen sem s svojo odločitvijo, mislim, da je bila prava.

Kljub grenki izkušnji pa naslov verjetno privoščite prav vašemu bivšemu klubu?
Zagotovo. Za Olimpijo bom navijal vedno. Če se tekme Olimpije in Triglava ne prekrivajo, grem na vsako tekmo, praktično kamorkoli. Če že ne morem na stadion, si tekme pogledam vsaj po televiziji. Še vedno se družim z nekaterimi bivšimi soigralci. Bil bi izjemno vesel, če bi Olimpija osvojila naslov in počutil bi se kot del celotne zgodbe. Do kluba nimam zamer, nesporazumi so bili z bivšim predsednikom, zdajšnja Olimpija pa je praktično nov klub. Vesel sem vsake zmage in uspeha, bil bi izjemno vesel, če bi jim uspelo priti do naslova. Upam, da bodo uspeli.

Tudi sami ostajate v igri za najvišja mesta, že v naslednji preizkušnji pa vas čaka zahteven nasprotnik, saj se lahko tudi Aluminij pohvali z dobrimi predstavami.
Aluminij je v dobri formi, enako velja tudi za nas. Obeta se dobra tekma, a zagotovo tudi zahtevna. Igramo doma, potrebno bo iti na ‘glavo’ in po tri točke. Fantje se zavedajo, da je tudi v 2. SNL težko premagati kogarkoli, če ne daš vse od sebe. Tokrat nam tri točke prinašajo veliko, zato bo potrebno dati res vse od sebe, z zmago bi verjetno ostali v boj za drugo ali prvo mesto.

Kot pa sem že dejal, klubu prva liga ni prioriteta, je pa zagotovo lažje loviti napredovanje, kot pa biti na sredini lestvici in igrati brez prave motivacije. Pri fantih se že na treningih vidi, da so povsem osredotočeni in odgarati še zadnje tekme. Morda se nam bo na koncu obrestovalo, upam, da bomo že v nedeljo nadaljevali s pozitivnim nizom in prikazali dobro igro.