Sramoten odnos do reprezentančnega dresa

Slovenska reprezentanca je po dveh slabih tekmah proti Slovaški in Malti, z remijem in zmago nekako še uspela zabrisati vse kar je narobe, a je to včeraj reprezentanca Hrvaške razgalila do potankosti. Samo Oblaku se lahko zahvalimo, da je semafor na tekmi, na kateri so naši fantje z belo zastavico mahali že pred tekmo, kazal “samo” 3:0.

Slovenci so na igrišču delovali nemočno, boječe in brez kančka borbenosti. V pozitivni luči sta se prikazala samo Šeško in Oblak. Šeško, ki je s svojimi neumornimi šprinti utrujal štoperski dvojec Hrvaške, prišel v polpriložnost, a česa konkretnega ob taki igri Slovenije žal ni mogel storiti. Oblak je z nekaj čudežnimi obrambami Slovenijo držal vstran od sramote, a ob luknjasti obrambi, kjer je bil že vsak predložek nevarnost, tudi fantastični Jan Oblak ne more pomagati. Razočarala je tudi slaba drža selektorja Keka, ki je zgolj anemično ob igrišču opazoval navdihnjeno in borbeno igro Hrvatov, v kateri so reprezentanti Slovenije izgledali zgolj kot statisti.

Ponovno se zdi, da smo pred tekmo poslušali samo prazne obljube in, da so se fantje predali še preden smo slišali začetni žvižg. Napovedovalo se je dober rezultat (roko na srce, tudi točka na takem derbiju bi bila dober rezultat) in borbo od prve do zadnje minute, a navijači ničesar od tega nismo opazili niti začutili. Tekma s Hrvaško je derbi. Ne glede na razliko v kakovosti, smo si marca dokazali, da lahko pariramo tudi svetovnim podprvakom. Morda so fantje “zaspali” na tisti zmagi, a dejstvo je, da moraš na taki tekmi dati od sebe, ne samo 100 ampak 200%. To so tekme, ki jih odloča borbenost, želja in ponos nastopanja v dresu z državnim grbom.

Ne rabimo biti strokovnjaki, da opazimo, da je fantom zmanjkalo želje. Ko oblečeš dres ne igraš samo za priimek na hrbtu ampak predstavljaš celoten narod, ki v takih trenutkih živi in diha za zmage. Večina fantov je včeraj pustilo vtis, da igrajo samo za to, ker so bili pač vpoklicani in ne za to, ker bi jim ta vpoklic bil v čast. Veliko igralcev ima kvaliteto nastopati v naši izbrani vrsti, a se vse pogosteje raje oziramo v tujino, kjer naši legionarji igrajo pri klubih, ki imajo “ime”.

Če je nekaterim igranje za reprezentanco bolj v breme kot čast, lahko njihova mesta zasedejo igralci, ki so malo manj “kvalitetni”, a bodo vsaj grizli za reprezentančni dres. Po septembrskem kvalifikacijskem ciklusu se Katar zdi dlje od Lune in kot kaže bomo tudi to svetovno prvenstvo, skupaj z reprezentanti spremljali iz domačega naslanjača.

“S fanti se moramo pogovoriti. Moramo si povedati v obraz. Ali si res želimo narediti kaj s to ekipo, ali bomo za reprezentanco hodili igrati samo zato, da ne bodo rekli, da nočemo priti,” je bil po včerajšnji tekmi do sebe in soigralcev kritičen kapetan, Jan Oblak.

“Jutri se bomo v Ljubljani usedli skupaj in pogledali, kam, kako in če dalje. Po takšni tekmi je treba premisliti, v katero smer hoče slovenski nogomet. Rekel sem že enkrat, da če bomo živeli samo od tega, da bomo vsaki dve, tri leta menjali selektorja in jih zamenjali pet, stanje pa gre samo dol, potem je stvar za resen razmislek. Seveda je to moja odgovornost, ker sem jaz selektor, tu nimamo kaj debatirati. Vsa odgovornost je pri meni, tako kot je bila odgovornost, ko smo zmagali v Ligi narodov in ko smo premagali Hrvate na začetku kvalifikacij. V nogometu ni veliko filozofiranja. Vem, da je bilo vsem navijačem Slovenije to izjemno težko gledati. Gotovo to ni realna slika, a v tem ciklusu res nismo videti dobro. Kar nekaj igralcev je bilo danes pod ravnjo, zato se je tudi zgodil ta visoki poraz. Razočarala me je celotna ekipa, kako se je predstavila v tem sijajnem nogometnem ambientu. Katastrofa je, kako smo izgledali na igrišču. Posamezni igralci imajo tudi velike težave s fizično pripravljenostjo in voljnim momentom. Imamo zelo veliko težav. Pošteno je, da se usedemo in se pogovorimo, v katero smer dalje. Tako gotovo ne moremo več naprej,” si je čistega vina po katastrofalni tekmi na Poljudu nalil selektor, Matjaž Kek.