Foto: Danilo Vezjak

Ljubljanska Olimpija je zmagovalka letošnjega pokalnega tekmovanja. Zmaji so v knežjem mestu po skoraj dveh polnih urah nogometne igre v finalu ugnali Maribor in ponovili sezono 2017/18, ko so se prav tako razveselili dvojne krone.


Celjski obračun “večnih” rivalov je na razmočenem terenu postregel z veliko borbenosti, a z le malo prave akcije. Igralci obeh moštev so taktično onemogočali drug drugega, tik pred koncem pa so srečnejši bili zeleno-beli. Odločitev je padla globoko v sodnikovem dodatku drugega podaljška, ko sta se v kazenskem prostoru Maribora po predložku borila Ignacio Guerrico in Admir Bristrić. Glavni delivec Bojan Mertik je ob padcu obeh le zamahnil z rokama, nato pa je dobil klic iz VAR sobe, kjer sta sedela Matej Jug in David Šmajc. Prekmurec je dolgo časa preživel pred monitorjem in si ogledoval posnetke. Kaj natančno je videl, ni jasno. Morda je imel na voljo kakšnega, ki gledalcem pred malimi zasloni in novinarjem na tribuni ni bil na voljo. Morda. Po petih minutah je naprej zamahal, da najstrožje kazni ne bo, čez nekaj trenutkov si je premislil in pokazal na belo točko. Za razliko od Marka Tolića, ki je v sodnikovem dodatku rednega dela enajstmetrovko prepoceni zapravil, je kapetan zmajev Timi Max Elšnik bil suveren in svojemu moštvu priigral novo lovoriko.

Mariborčani so po koncu dvoboja bili silno razočarani. Njihov strateg Damir Krznar je razmišljal o tem, kako je mogoče v zadnji sekundi podaljška pokalnega finala dosoditi takšno enajstmetrovko ter razglabljal o tem, da je podobnih situacij v kazenskih prostorih na vsaki tekmi zelo veliko. Precej bolj zgovoren je bil na novinarski konferenci športni direktor vijoličastih Marko Šuler, ki je strupene puščice usmeril proti vrhu Nogometne zveze Slovenije oziroma sodniške organizacije:

“Čestitke nasprotniku za eno fantastično sezono. Ampak ne vem, vi povejte meni. Ali samo jaz vidim stvari, ki slovenski nogomet predstavljajo zelo napačno? Ne samo v našem prvenstvu, ampak tudi drugje. Iskreno povedano, mene je sram. Od mlajših selekcij in vse do članske izbrane vrste sem s ponosnom predstavljal to državo. Zato, da se sedaj vrnem v nogomet, pa iskreno povedano mi tega ni bilo treba, ampak želiš nekaj narediti in nekaj vrniti. Se mečeš na glavo, pripelješ človeka, ki ni ne kriv ne dolžen v, pa me boli, da to rečem, v eno gnojšnico nekih stvari, ki se dogajajo in preko katerih ne moreš it. Jaz vidim nekatere stvari, ki jih nisem doživel v petnajstih letih profesionalne kariere. Gledaš VAR pet minut, odločiš da nekaj ni, pa po minuti rečeš, da je. Udarec, in zato le rumeni karton.. Jaz tega nisem doživel v svoji celotni karieri. Teh odločitev je toliko v tem času, pa trpimo samo eni. In ne mislim na NK Maribor, ampak na celoten slovenski nogomet.

Mi od tega živimo, ta gospod (Krznar, op.p.) od tega živi, ti igralci od tega živijo, igralci Olimpije od tega živijo. Nekdo pa lahko dela, kar želi. Kazni vemo kakšne bomo dobili, toda kazni so samo iz ene strani. To, kar smo gledali danes, to sta odraz in realnost slovenskega nogometa. Mi ga želimo dvigniti, približati Evropi.. Tole? Oprostite, jaz se nimam za ne vem kaj, ampak vem kaj delam. Se mečemo na glavo, da v slovenski nogomet pripeljemo Josipa Iličića.. mene je sram, kam sem ga pripeljal. Oprostite. Pripeljem Damirja Krznarja iz Dinamo Zagreba, mene je sram.

Kaj to predstavlja? O čem mi danes tukaj govorimo? Kaj gledamo po koncu tekme? Je to nogomet? To ni prvič, to se dogaja že dolgo časa. Ne samo NK Mariboru. Živim za ta nogomet, dajem zanj svoje življenje. Otroci tukaj čakajo.. zakaj? Da lahko nekdo dela kar hoče, brez posledic in brez vsega? O čem se mi pogovarjamo? Kdaj bo nekdo prevzel odgovornost, kdaj bomo nekaj naredili? Ne vem. Kaj naj rečeš igralcu po takšni tekmi? Če je samo meni čudno, potem lahko jaz jutri odidem. Pa mislim, da ni, ampak smo tiho. Jaz ne bom tiho.

Me poznate, z večino smo delali dolgo skupaj. Vas poznam, lepe zgodbe smo skupaj ustvarili. Sedaj pa ustvarjamo neko drugo zgodbo. Mislim, da je čas, da se tudi tukaj nekaj naredi. Ne vem kako, nekdo bo moral prevzeti odgovornost. Ker to, kam gre slovenski nogomet, ni prava pot. Absolutno ne. Namesto tega, da nekomu čestitamo in damo kapo dol, sedaj govorimo o popolnoma drugih stvareh. O tem se pogovarjamo že celotno sezono. Danes je samo krona oziroma posledica tega, o čemer se pogovarjamo že celotno sezono. Ni moglo biti drugače.

Jaz sem vam lahko dva tedna nazaj povedal, kdo bo delegiran in kdo bo sodil NK Mariboru. To ni slučaj. Nisem nor. Ali pa sem vedeževalec, da vidim stvari naprej. Jaz ne vem, ali je to normalno? Kot kažejo dogajanja danes, na tem igrišču, je stvar napačna. Ne gre v pravo smer. Enako kaže Evropa. Jaz vsako tekmo poslušam, čemu je to podobno? Ne vem. In na koncu posledice nosijo samo eni, tisti kateri od tega živimo. Katerim je to kruh, kateri se vsak dan odrekajo, so vsak dan po deset ur na igrišču, vse vikende, brez dopustov.. Zato, da lahko nekdo brez posledic dela, kar hoče? Pa veste, da sem iskren in predvsem samokritičen, ampak jaz lahko popravljam le stvari, ki se tičejo mene. To kar smo gledali danes, oprostite, pa sem videl nekaj nogometa v svoji karieri, hvala.

Opozarjamo, se borimo, smo tiho in se to dogaja že ne vem koliko časa. Samo huje bo. Na tak način bo samo huje in ne delamo usluge nobenemu. Nobenemu! Tole, kaj je bilo danes, gleda celotna javnost, celotna Evropa in ves svet. Iskreno povedano, mene je sram, kam sem pripeljal Josipa Iličića in se ob tem na glavo postavljal. Ne veste kaj sem delal. Otroci me mesec dni niso videli doma. Mečeš se na glavo, zato da se potem nekdo izživlja nad njim. Jaz tega ne potrebujem, tudi Josip ne in tudi Damir ne. Pa še širša javnost ne.

In ne opozarja samo Maribor, ampak Maribor je tisti, ki ima drugačna merila in drugačno besedo. Opozarja devet, deset ekip v slovenski ligi. Nismo edini in ni pošteno do ekipe, ki bo za nami tukaj sedela. Ker jim skazi in pokvari to slavje, ki ga imajo danes tukaj. Ni pošteno in nekdo bo moral odgovarjat. Kako, ne vem.

Povedal sem vam iskreno. Petnajst let sem ponosno nosil dres slovenske nogometne reprezentance. Predstavljal ga, zato da se sedaj vrnem in poskušam spet nekaj narediti. Za slovenski nogomet, ker ne delam samo za Maribor. Na takšen način? In danes to kar sem videl, pa sem dal kar nekaj skozi v karieri, poskušaš biti nevtralen in gledat z drugačne perspektive, pa lahko pogledaš video in si še bolj nor. Iskreno povedano, ko pogledaš si še bolj nor. Meni to ni normalno, res.

Žal mi je teh ljudi, žal mi je teh fantov, ki bi radi šli še nekam naprej. Za katere vem, kako se odrekajo, ker vem kaj sem jaz delal. Kaj jim naj rečem? Na čem naj popravljam, kaj ga naj učim? Ne smeš več nobenemu nič reči, pa sem imel nasproti sebe malo večje ljudi, večje avtoritete, večja imena z večjim renomejem. Gledali so me kot človeka. Jaz se tukaj počutim kot na dnu, oni pa so na vrhu. Zakaj? S čim smo to naredili? Se ne smeš več pogovarjat z nobenim, ne smeš nič vprašat? Dobili smo kartonov.. Ne poznate tega človeka tukaj (Krznar, op.p.), na način kot jaz. Bolj mirne in spoštljive osebe jaz ne poznam. Pa je kartoniran več, kot sem bil jaz kot igralec. Nekaj ne štima, dragi moji. Na koncu pa trpi samo ena stvar, slovenski nogomet. Ker ga mi predstavljamo. Ampak ne samo mi, kot klubi, igralci, funkcionarji.. tudi nekdo drug.”

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od R. Š.
Naloži več novic iz Pokal
Klikni za komentiranje

Dodaj odgovor

Poglejte še

Gorica po loteriji enajstmetrovk do vstopnice za finale

Prvi finalisti letošnjega pokala so nogometaši Gorice, ki so na domačem terenu po streljan…