foto: Danilo Vezjak Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Na začetku leta smo se pogovarjali z Angležem, Richardom Wilsonom, ki je skozi intervju dokazal in pokazal, da ima izjemno dobro znanje o nogometu v Sloveniji. Tokrat smo ga povprašali o sobotnem derbiju, zanimal nas je komentar na Tolićevo izvajanje enajstmetrovke, predvsem pa pogled človeka iz države, kjer so navijaško kulturo na stadionih povsem umirili in kjer ni opaziti raznih pirotehničnih in ostalih pripomočkov, ki lahko ovirajo sam potek tekme. “Ker jih večinoma ne strelja za Maribor, je Tolićev izkoristek enajstmetrovk izjemen. Pred sobotno zgrešeno jih je zadel 17 od 18. Videli smo ga kako je izvedel popolno panenko proti Muri nedolgo nazaj. Zadel jo je tudi proti Interju iz Zaprešića ko je igral še za Lokomotivo. Da torej lahko tehnično izjemno zahtevno panenko izvaja brez težav ni vprašanje – vprašanje je zakaj se je za to odločil v zadnji minuti pokalnega finala.” “Če gremo nazaj in pogledamo Tolićevo tehniko enajstmetrovk, ni neke razlike med panenko, ki jo je izvedel proti Muri in to, ki mu jo je Vidovšek v soboto obranil. V tekmi z Muro je Klemen Mihelak šel v levo, kamor Tolić ponavadi strelja svoje enajstmetrovke. Razlika je v obeh vratarjih. Mihelak ponavadi prej krene v svojo smer, medtem ko Vidovšek čaka, da je bil Tolić že popolnoma odločen v svojo izvedbo. To je samo po sebi izjemno branjenje, saj prisili strelca, da mora streljati izjemno natančno. Tole je odlično počel Livaković na SP v Katarju.” “Kjer je Tolić pravzaprav zatajil že prej, je dejstvo, da bi v tekmi, ki je imela potencial iti v podaljške, moral vedeti, da je Vidovšek pripravljen na panenko in, da je trenerski štab Olimpije svojega vratarja pripravil na to. Enajstmetrovka proti Muri je bila njegova zadnja – izvesti panenko je izjemno, ko imaš samozavest in odlično tehniko, ampak če neko stvar prepogosto ponavljaš lahko izpadeš smešno. Ne moremo pa se znebiti niti občutka, da nas že od malega učijo na nepisano pravilo, ki govori, da enajstmetrovke ne izvaja tisti nad katerim je bil storjen prekršek, saj je zanj težje prevzeti odgovornost z mirnostjo.” “Tolić je izkušenejši igralec v ekipi in morda je čutil odgovornost, ki se je usula nanj. Ampak, ker smo spremljali manjši zamik zaradi VAR-a, bi ga lahko nekdo malce potegnil na stran in se prepričal, če je stoodstotno pri stvari. Veliko je bilo rečenega, zakaj ni Kronaveter streljal glede na njegov izjemen renome ob streljanju enajstmetrovk. Ampak razumem, da so se nakoncu odločili za Tolića, saj je fant v zares dobri formi. Če bi mu panenka uspela, bi se zadetka veselili kot neko umetnino in prikaz avtoritete Tolića. Sedaj upam, da je njegov karakter takšen, da tale zgrešen strel ne bo vplival na njegovo igro v prihajajočih tekmah. Glede na komentarje Šulerja se zdi, da je vse skupaj malo vplivalo na pogled Maribora proti Toliću. Upam, da stvari razrešijo, saj je Tolić velik talent in mislim, da si zasluži drugo priložnost.” “Ne rad krivim sodnike, ampak mislim, da bi lahko ob obeh enajstmetrovkah, malo zdrave pameti sodnika, popolnoma spremenilo končni razplet finala. Za Mariborov, videli smo, da so nogometaši Maribora skozi celotno tekmo tesno in agresivno pokrivali Vidovška ob vsakem kotu, Tolić je za to že na začetku tekme prejel rumeni karton. Če bi se sodnik ob oviranju odločil zaustaviti igro in imel pogovor z igralci ter bi se kot izvajal ponovno, bi mislim, da vsi bili zadovoljni. Ker pa se je igra nadaljevala in se je nato vpletel še VAR, smo lahko pričakovali samo en zaključek.” “Mariborski navijači so se počutili najbolj oškodovane. Najprej situacija Elšnika in Laušića, ko so vsi pričakovali rdeč karton za kapetana Olimpije in enajstmetrovka v izdihljajih tekme. Za prvo situacijo, ne vidim niti enega argumenta zakaj bi Elšnik moral biti kaznovan s čimerkoli hujšim, kot je bil rumeni karton. Enajstmetrovka ob koncu je bila veliko bolj sporna. Sodniki se za enajstmetrovke odločijo le v trenutkih ko nasprotnik igralca z obema rokama drži in ovira nasprotnika, pa še to ni zmeraj konsistentno. V 12. minuti je imela Olimpija prosti strel in Guerrico je odreagiral podobno kot ob koncu tekme, na tla je spravil Bristrića. Razlika med to situacijo in tisto ob koncu tekme je ta, da je Bristrić imel več prostora in kontakt med nogometašema je trajal precej dalje. Sodniška organizacija bo morala poskrbeti za konsistenco, saj sta to ali obe situaciji za enajstmetrovko ali pa nobena.” “Če se dotaknem še navijačev. Težko se ne obregnem ob linijo, ki so jo prestopili oboji navijači s svojim obnašanjem, videl sem celo slike, da so na eni izmed tribun zakurili ogenj. Ampak, ker sem veliko bral o pritoževanju Riere o obisku v Stožicah, je bilo lepo videti tole množico, ki se je zbrala za tekmo, ki je veljala za eno izmed največjih spektaklov v letošnji sezoni. Na klubih in navijaških skupinah pa je, da bodo takšne stvari v prihodnosti tekle bolj gladko. Na Norveškem vidimo, da imajo navijači za svoje pirotehnične vložke točno določen čas in prostor, enako počnejo tudi v ligi MLS. Ko imamo to odprto komunikacijo in dovolimo vključevanje navijačev v planiranje, bomo šele dobili tisto pozitivno stran navijanja. A kljub temu moram priznati, da je vse skupaj dodalo drami ob koncu tekme.” M. Š.