Stojanović po vrnitvi v Maribor razkril, skozi kaj je šel: “Nato sem se moral spet učiti hoditi”

(Foto: Martin Metelko)

Petar Stojanović je po desetih letih v tujini želel znova obleči dres Maribora, toda njegov povratek v Ljudski vrt se je začel precej drugače od pričakovanj. Namesto drugega debija v vijoličastem je moral na zahtevno rehabilitacijo, zaradi poškodbe pa je izpustil tudi aktualni reprezentančni ciklus.

V pogovoru za podkast Žoga je okrogla na Valu 202 je 30-letni bočni nogometaš podrobno opisal težave, zaradi katerih je moral celo znova osvojiti nekaj tako osnovnega, kot je hoja.

Dve leti težav, nato operacija

Stojanović je pojasnil, da ni šlo za klasično poškodbo ahilove tetive. Težave so povezane s tako imenovano Haglundovo peto oziroma mestom, kjer se tetiva pripenja na zadnji del petnice.

“To je Haglundova peta. Tetiva ni začela pokati. Gre za rastišče tetive na zadnjem delu petnice. Tako da ni šlo za klasično operacijo tetive. Zdravnik na Finskem mi je razložil, da se poškodba pojavi zaradi preobremenitve telesa,” je povedal.

Težave so ga spremljale že približno dve leti, vendar je dolgo še lahko igral. Prelomni trenutek je prišel na junijskem reprezentančnem zboru.

“Zadnji dve leti sem se mučil s tem, a nisem imel takšnih težav kot tik pred operacijo. Ko sem junija prišel na reprezentančni zbor, sem mislil, da sem pripravljen, želel sem začeti klasične priprave, da bi se vrnil v ritem. Verjetno tudi ne bi kandidiral za igranje na tekmah, hotel sem se pač vrniti v ritem. Že na prvem treningu sem čutil, da nekaj ni v redu, a sem želel iti čez bolečino. Na drugem in tretjem treningu več ni šlo, naredili smo magnetno resonanco in zdravniki so rekli, da moram na operacijo.”

Šest tednov na berglah

Operacijo je opravil na Finskem, nato pa šest tednov rehabilitacijo nadaljeval v Beogradu. Okrevanje je bilo vse prej kot enostavno.

“Šest tednov sem bil na berglah, nisem smel stopiti na nogo. Nato sem se postopno učil spet hoditi. Ko toliko časa ne obremeniš noge, mišice atrofirajo, izgubiš veliko moči in poslušal sem vse nasvete zdravnikov. Bilo je zelo naporno. Od osmih do štirih zjutraj sem imel vsak dan terapije in vaje, niti enega dneva nisem imel prostega,” je opisal.

Stojanović je moral ob tem sprejeti dejstvo, da se je njegov povratek na igrišče precej oddaljil. Pred poškodbo je bil prepričan, da bo pripravljen za reprezentančne nastope, nato pa je moral vse načrte postaviti na stran.

“Ampak vem, zakaj to delam, tako da sem hvaležen vsem, ki mi pri tem pomagajo, tudi trenutnemu klubu, Mariboru, ki je bil od vsega začetka vključen v to. To je moja prva večja poškodba, prva operacija, ni pa bilo lahko, ker sem bil pred tem dva meseca v Varšavi prepričan, da bom pripravljen prišel igrat za reprezentanco. Vedel sem, da me čaka dolgo okrevanje, težko se je bilo sprijazniti s tem, vendar moraš za to, da bi še naprej igral nogomet na visoki ravni, odločitve sprejemati hitro.”

Zakaj se je sploh vrnil v Maribor?

Pri vrnitvi v Slovenijo ni šlo zgolj za nogometno odločitev. Stojanović je po obdobju v Legii želel okolje, v katerem bi znova začutil zaupanje in spoštovanje.

“Čutil sem, da potrebujem selitev tja, kjer me nekdo spoštuje. Mogoče v prejšnjem letu tega nisem doživel. Ni se bilo težko odločiti. Legia ni delala težav, bila je pripravljena sodelovati v pogovorih, ki so najboljši zame in za Maribor, ravno zaradi poškodbe. Tu je seveda tudi Maribor preverjal moje stanje, zato so pogovori trajali dlje, da bi lahko zdravniki in fizioterapevti odločili, ali lahko pomagam ekipi. Ne samo, da se vrnem in da sem član kluba.”

Pri njegovi odločitvi je imel pomembno vlogo tudi Zlatko Zahović. Stojanović nekdanjega športnega direktorja Maribora pozna še iz prvega obdobja v klubu, zato klic novega športnega direktorja zanj ni bil nepomemben.

“Seveda, da je. Gospoda Zahoviča zelo spoštujem, veliko je naredil zame in za mojo kariero, pa tudi za klub in slovenski nogomet. Ni bilo nobenega razloga, da se ne bi vrnil. Ko Zlatko pokliče, enostavno ne razmišljaš. Imam posebno ljubezen do kluba, sem sem prišel kot otrok. Začutil sem to ljubezen, ki jo čutim tudi danes. Upam, da bodo tudi rezultati takšni, kot so bili prej.”

Stojanović tako še čaka na drugi debi za Maribor, za zdaj pa je njegov glavni cilj jasen: po najtežji poškodbi doslej se želi čim prej vrniti na raven, na kateri je igral pred operacijo.