INTERVJU Erik Janža: Na Hrvaškem so me odpisali čez noč, s prestopom na Poljsko zadel v polno

Foto: Michał Pirga / newspix.pl

Erik Janža je zagotovo ime, ki je dobro znano vsem slovenskim ljubiteljem nogometa. Hitronogi Prekmurec se je po neprijetni izkušnji v Osijeku zdaj ponovno našel na Poljskem, kjer uspešno nastopa za prvoligaša Gornik Zabrze. Podobno kot ostali športniki, tudi on čas v karanteni preživlja z družino, dneve pa si krajša tudi z gledanjem serij ter igranjem videoiger.

Kakšna je trenutno situacija na Poljskem, kakšne so omejitve?

Pošteno povedano, ne vem kakšna točno je situacija. Če o teh zadevah preveč berem, potem postanem samo bolj nervozen, saj mi ni vseeno. Klub nam je tudi poslal točna navodila, kaj lahko počnemo. Je pa sicer podobno kot v Sloveniji, sedaj so na cestah in v parkih tudi policisti, ki opozarjajo ljudi. Tako, da je kar strogo. Sicer pa sam še vedno najdem čas in prostor za trening, blizu stanovanja je namreč park. V bolj ugodnih urah, ko ni gneče, zgodaj zjutraj ali zvečer, grem tja narediti trening, ki ga dobim od kluba. Tako, da vsaj nekako poskrbim zase.

Trenutno ste s soigralci tretja najboljša domača ekipa, na gostovanjih pa vam letos nikakor ne gre. Bi rekli, da vaš stadion velja za nekakšno trdnjavo?

Gostovanja so katastrofa, boljše, da sploh ne bi komentiral… (smeh) Res moram pohvaliti publiko, imamo odlične navijače. Na začetku sezone, ko je bilo še bolj toplo, smo imeli na vsaki tekmi 15-20 tisoč navijačev, to te ponese. Vsakemu, ki pride igrati v Zabrze je težko, navijači nas nosijo. Imeli smo morda tudi nekaj sreče, ampak to ni pomembno, doma igramo dobro. Kot ste rekli, gostovanja pa so katastrofalna. Priprava na tekmo je seveda čisto enaka, ampak nekako nam ne uspe… Čeprav parkrat smo bili blizu, igrali smo dobro. Če bi imeli dve ali tri več gostujočih zmag, bi zdaj govorili o uvrstitvi med najboljših pet, ker je stanje na lestvici zares zgoščeno. Tako pa smo trenutno 12. in za osmim mestom, ki vodi v končnico zaostajamo za štiri ali pet točk. Če se bomo tja želeli uvrstiti, bo treba nekaj zmagati tudi na gostovanjih, ker samo z domačimi zmagam se ne da priti v top 8.

Poljaki so že nasploh znani kot precej strastni navijači, izjemno močne pa so tudi njihove organizirane navijaške skupine. Kje bi rekli, da vas je čakalo najtežje gostovanje? Pri Legiji?

Ja, definitivno je to bilo pri Legiji, vsaj izmed gostovanj, ki sem jih do zdaj odigral. Vsako tekmo imajo skoraj poln stadion. Navijači so zelo vročekrvni in Legia je res velik klub, pravi gosposki klub. Mislim, da so poleg naših navijačev najboljši njihovi, tu pa je tudi Wisla Krakow. Tudi oni majo zelo dobre navijače, z veliko tradicije.

V letošnji sezoni ste odigrali vseh 26 ligaških tekem. Bi rekli, da ste zadeli v polno s prihodom na Poljsko?

Definitivno. Po vsem, kar se mi je zgodilo na Hrvaškem, ko so me odpisali kar čez noč, je bilo potrebno na hitro najti nov klub. Moram priznati, da ni bilo lahko, ni bilo dosti povpraševanja. Potem sva zadevo uredila skupaj z mojim agentom, ob tem pa se moram zahvaliti še Goranu Šukalu, ki je bil v kontaktu z vodstvom Gornika oz. je od njih prenesel nekaj informacij. In takoj je rekel, da je to to, da me želita trener in športni direktor. Ko sem videl, da zaupajo vame, da v meni vidijo liderja, sem bil tudi jaz takoj za. In res je od prvega dne vse dobro, spoštujejo me. Dobil sem tudi vidno vlogo in mislim, da zaenkrat tudi na terenu kažem dobre igre.

Lani poleti ste z Gornikom podpisali 1+1 pogodbo. So že potekali kakšni pogovori o podpisu novega dogovora?

Potekali so že neki pogovori, nič konkretnega. Klub je že izrazil željo, da bi podpisali novo pogodbo in takrat sem tudi jaz recimo, da bil za to. Ampak zdaj je prišla ta situacija s koronavirusom. Bomo videli, kaj bo po vsem tem zmožen klub, kakšna bo situacija. Zadeva je bila v planu pred koronavirusom in upam ter verjamem, da bo izvedljiva tudi po koncu krize. Jaz bi bil takoj za, tukaj mi je res lepo, pa tudi v klubu me hočejo in me vidijo v svojih načrtih.

V tem trenutku na Poljskem igra precej naših legionarjev, z nekaterimi ste v preteklosti celo že bili soigralci. Ste kaj v kontaktu tudi izven igrišč?

Seveda, igram sicer za Gornik, ampak živim v Gliwicah, tu kjer igra Korun. To je približno 10-15min vožnje z avtom. On živi v centru, jaz pa sem malo izven, narazen sva praktično le pet minut vožnje z avtom. S Korunom se dosti družimo, tudi najini punci ter otroci so dosti skupaj. Tako, da je vsem lažje. Dosti se po tekmah slišiva tudi z Bohijem (Damjan Bohar, op.a.). Je pa tu pri Koroni v Kielcah še Pučko, tudi z njim se kdaj slišim. Z njim sva skupaj igrala že pri Muri v mlajših selekcijah, zdaj pa smo vsi skupaj pristali na Poljskem.

Če se še naprej naveževa na Muro. V nedavnem pogovoru je Mitja Lotrič dejal, da so zdaj v klubu ljudje, ki vedo kako in kaj. Kako pa vi gledate na situacijo pri vašem nekdanjem klubu?

Lahko dam le kapo dol. Veliko se slišim tudi z igralci Mure, predvsem s Kousom. In tudi on pravi, da je situacija boljša kot kadarkoli prej. Tako da res vse pohvale vodstvu in športnemu delu vodstva. Ante Šimundža ima po mojem mnenju neverjetne rezultate in dela zelo dobro. Pametno sklepajo tudi prestope, vedo koliko lahko zapravijo. In mislim, da je to edina prava pot. Da se ne zaletavajo, kot so se včasih, ampak delajo z mladimi in pripeljejo to kar potrebujejo. Res redno spremljam Murine tekme in moram reči, da igrajo morda celo najlepši nogomet, zagotovo pa je njihova igra med tremi najlepšimi. Tako da, vsaka čast.

Dejali ste, da redno spremljate slovensko ligo. Kateri ekipi pa vi pripisujete največ možnosti, da ogrozi Olimpijo? Morda Celju?

Po mojem mnenju so Celje, Maribor, Olimpija in Mura trenutno najboljše ekipe. Celje je v naletu, imajo zelo dobrega trenerja, ki ga poznam tudi osebno, saj je bil takrat pomočnik selektorja v mlajših reprezentancah. Dušan je res pravi strokovnjak. Pozna se njegovo delo, vidi se, da fantje uživajo v nogometu in mislim, da bodo zelo nevarni do konca. So v naletu, imajo perspektivo in so ambiciozni. Pogledam dosti njihovih tekem in so nevarni.

Takoj po vašem odhodu iz Maribora so se Vijoličasti ponovno uvrstili v Ligo prvakov. Ste kdaj obžalovali svoj »timing« odhoda v Plzen k Viktorii? Ali je bila ponudba enostavno predobra?

Ne bi rekel, da sem obžaloval, ne tolčem se po glavi (smeh). Ostal pa je nek grenak priokus. Že eno leto preden sem jaz prišel, so bili v Ligi prvakov. Ko sem bil tam jaz, smo takoj izpadli proti Astani, naslednjo sezono pa smo v playoffu za uvrstitev v Ligo Evropa izpadli še proti Gabali. In potem sem jaz šel… Naslednjo leto pa so ponovno prišli v Ligo prvakov (smeh). Že enkrat v preteklosti sem dejal, da mi je žal, da z Mariborom nikoli nisem zaigral v skupinskem delu evropskih tekmovanj. Če bi vedel, da se bodo uvrstili, verjetno takrat ne bi šel (smeh). Ampak to je šport, to je nogomet. Zagotovo pa se ne zaradi tega tolčem po glavi. Tudi izkušnje iz Plzna in drugod po svetu so zelo dobre. Bom rekel, da so me učvrstile, mi pokazale, da je to šport in da moraš biti pripravljen na vse scenarije.

Maribor je trenutno zapadel v rahlo krizo. Sodelovali ste z obema, tako z Bogatinovom kot tudi z Gajserjem. Menite, da sta prava, da potegneta voz naprej?

Z Bogatinovom sem sodeloval že precej let nazaj, in to kot s trenerjem. In ne vem, kako bo deloval v tej novi funkciji. Vsekakor pa lahko rečem, da gre za zelo dobrega strokovnjaka. Poštenega, delovnega človeka. Želim mu vse najboljše, in mislim, da če bodo stopili skupaj, lahko spišejo dobro zgodbo. Kar se pa tiče Gajserja, mislim, da je v vseh teh letih, odkar je v Mariboru, dal skozi veliko. Vse evropske uspeh, vse naslove prvaka. In mislim, da če kdaj, potem je zdaj priložnost, da izkoristi situacijo in pokaže, kaj se je naučil, saj gre za dobrega strokovnjaka in trenerja. In tudi njemu želim vse najboljše.

V letošnji sezoni kažete dobre in konstantne igre. Ste bili pred prijateljskim obračunom z Albanijo, ki je na koncu odpadel, tudi v kontaktu s selektorjem Kekom?

Nisem bil v direktnem kontaktu, sem pa dobil predvpoklic oz. sem bil uvrščen na širši seznam. Seveda sem si želel in sem upal, da se bom uvrstil na zaključni spisek, ampak zaradi virusa te priložnosti ni bilo. Sem pa zadovoljen in vesel, da me spremljajo. Sedaj pa je vse odvisno od mene. Če bom nadaljeval z dobrimi igrami, mislim, da bi lahko pri selektorju Keku dobil priložnost, da pokažem kaj znam. In upam, da se bo to v kratkem res zgodilo.

Mitja Lotrič je nominiral vas, s kom pa bi si vi želeli slišati naslednji intervju?

Za naslednjega bi nominiral Žigo Kousa (Erik mu je tudi zastavil vprašanje, ampak naj to ostane skrivnost do naslednjič).