Tokrat smo na kratkem pogovoru ujeli hrvaško reprezentantko Leonardo Balog, defenzivno igralko, ki se odlično znajde na mestu centralne branilke. V hrvaški reprezentanci velja za nepogrešljivi člen obrambe linije, slovi pa predvsem po odlični organizaciji in skoku. V svoji karieri je igrala za Križevce, Osijek, poljsko Unio Raciborz, nemški FFC Recklinghausen, trenutno pa znova igra na Poljskem, za ekipo Zaglebie Lubin. 21-letna Hrvatica nam je v kratkem pogovoru zaupala nekaj stvari o organizaciji ligaškega tekmovanja v Nemčiji in na Poljskem ter tudi o pomanjkanja le-tega v Sloveniji in na Hrvaškem. Nekaj besed je povedala tudi o svoji karieri in hrvaški izbrani vrsti, ni pa pozabila niti na Teleing Pomurje…


Najprej nam je Leonarda zaupala nekaj stvari o sebi…
Prihajam iz manjšega mesteca blizu Križevcev, če sem bolj natančna, iz kraja Sveti Petar Čvrstec, kjer sem naredila tudi prve nogometne korake. Za nogomet sem se odločila že v mladosti. V kraju, kjer živim sem bila več ali manj obkrožena s fanti, a me to ni oviralo, saj smo s prijatelji, če je bilo potrebno , na igrišču preživeli tudi precejšen del dneva. Seveda pa ne smem pozabiti na mojega očeta, saj je bil ravno on tisti, ki je bil ključni člen in me je vselej podpiral pri nogometu. Ob njem pa je bila zadaj tudi celotna družina, ki mi je zmeraj priskočila v podporo in me bodrila pri postavljanju nogometne kariere.

Svojo nogometno kariero si pričela v domačem klubu Križevci. Kako se sama spominjaš tistega časa?
Iskreno, želim se spomniti začetkov kariere v Križevcih, a priznam, da se je težko spominti stvari, ki so se zgodile pred desetimi leti.Kljub temu pa mi je v mislih ostal lep trenuetk, ko smo s Križevci nasprotnice premagali s 16 zadetki prednosti. Zanimiva stvar pri vsem tem pa je, da sem sama na omenjeni tekmi dosegla kar devet zadetkov.

Kasneje je prišlo do prestopa v sloviti ŽNK Osijek. Kako sama gledaš na omenjeni prestop, je bil nivo organizacije v Osijeku na višjem nivoju?
Ko sem prvič  v svoji karieri prestopila in odšla v Osijek,  je bil to za mene osebno velik korak. S petnajstimi leti sem odšla od doma in to ni “majhna stvar”. Novo okolje, novi ljudje, pa tudi narečje in tudi marsikakšna druga stvar. V Osijeku sem preživela tri leta in nato prišla na določen nivo, ko moraš gledati na prihodnosti in lasten napredek. Organizacija kluba je bila na nivoju, vse kar je bilo potrebno, je klub tudi uredil. Omenila bi tudi denarni vložek kluba, saj smo prejemale nekaj denarja, s katerim smo bile zadovoljne, a vseeno je to premalo, da bi lahko s tem tudi živela. V Osijeku sem pridobila določene izkušnje, saj sem prvič v karieri občutila, kako je igrati Ligo Prvakinj. Občutek je neprecenljiv. O času igranja v Osijeku, lahko govorim le z lepimi besedami in pohvalami.

Foto: Aleš Cipot
Foto: Aleš Cipot

Nekaj časa si nato igrala v Nemčiji in tudi na Poljskem. Kako se ti je zdela organizacija obeh lig? Trenutno igraš za Lubin na Poljskem.
Tako je. Igrala sem tudi v Nemčiji, a je bila izkušnja zelo kratka, saj sem tam preživela vsega pet mesecev. Menim, da v Nemčiji nisem okusila pravega občutka, kako je, ko igraš v Bundesligi, saj mi je poškodba to preprečila, zato sem morala na operacijo kolena. Bi pa vseeno rada poudarila, da je bil čas, ki sem ga preživela v Nemčiji zares na nivoju, ki ga lahko vsi samo sanjamo. Nemci resda ne posvečajo toliko pozornosti tehniki, zato pa je velik poudarek na fizični pripravljenosti, zato mi je bilo na začetku, priznam, malce težje. Kljub vsemu sem v kratkem času uspela ujeti ritem. Poljska liga je nekoliko slabša kot nemška, saj vsi vemo, da se v Nemčiji v ženskem nogometu dela izredno dobro. Kar se tiče organizacije, bi rada omenila, da imajo Poljaki, prav tako kot Nemci, vse na profesionalni ravni. Kot ste že omenili trenutno igram  za Zaglebie Lubin in kar se tiče organizacije samega kluba, bi bila težko bolj zadovoljna. Bi pa rada poudarila nekaj. Ko sem prvič prišla na Poljsko, sem bila navdušena nad podobo in velikostjo stadiona. Sama sem ob prihodu kar nekaj časa iskala garderobo, a sem s pomočjo prijateljice, ki je prav tako Hrvatica, nato le našla pravo garderobo (smeh). Bilo je veliko zanimivih in smešnih trenutkov. Kar se tiče same lige na Poljskem, je tako, da v prvenstvu nastopa dvanajst klubov. V minuli sezoni ter sezono pred tem, je Zaglebie preživljal izjemno težke trenutke, saj so bila to prva leta po napredovanju med prvoligaše. Vsaka tekma je bila izjemno zahtevna, vse dokler nismo ujeli ritma. To sezono smo se z dobrim delom zavihteli na vrh prvenstvene lestvice in za zdaj držimo odlično drugo mesto. Seveda je do konca sezone še ogromno časa, vendar upam, da bomo na koncu sezone ostale na vrhu razpredelnice in uspešno končale sezono.

Ali spremljaš slovensko žensko ligo in ali si kdaj že slišala za katerega od slovenskih klubov?
Iskreno,  slovenske ženske lige ne spremljam kaj preveč, a vseeno tu in tam pregledam rezultate klubov, kjer igrajo prijateljice iz Hrvaške. Tako lahko zatrdim, da slovenske poznam imensko. Največ kar sama slišim in vidim, je to, da se v Teleing Pomurju dela zares odlično in je napredek viden tudi v evropskih tekmovanjih. Kljub vsemu pa ne želim preveč govoriti o stvareh, o katerih nisem dobro seznanjena.

Foto: Jure Banfi
Foto: Jure Banfi

Povej nam, kaj misliš, da manjka tako slovenski kot tudi hrvaški ligi? Katera liga je za tebe močnejša, slovenska ali hrvaška?
Želela bi biti kratka z odgovorom, zato bi najprej rada omenila, da v obeh ženskih ligah manjka gledanosti. Kar se tiče lige same, pa mislim, da bo potrebno vložiti še veliko dela in truda, da bi se zadeva dvignila na določen nivo. Morda nikoli ne bomo kot Nemčija, a bi z veliko dela in truda v klubih samih, lahko prišli do določenega napredka. Največjo razliko med prvenstvi opazimo ravno v Ligi Prvakinj in ravno na takšnih tekmah lahko vidimo, kaj vse še manjka ligi, tako na Hrvaškem, kot tudi v Sloveniji.

V teh kvalifikacijah ste dvakrat igrale proti Sloveniji in dvakrat zmagale. Napredek vaše reprezentance je viden…
Tako je, lahko zagotovim, da se napredek v naši reprezentanci vidi in je bil viden tudi v kvalifikacijskem ciklusu za svetovno prvenstvo v Kanadi. Gremo stopničko po stopničko. Napredek ni pretiran, a delamo trdo in garamo za vsak uspeh.  Kar se tiče obeh tekme s Slovenijo, lahko omenim in poudarim, da tekmi nista bili niti malo lahki. V takšnih tekmah sta vselej prisotna še dodaten naboj in borbenost. Slovenke niso na nivoju najmočnejših nasprotnic, a imajo dovolj kakovosti, da moramo na igrišču pustiti zadnji atom moči. Tako je bilo v obeh medsebojnih tekmah, kjer smo s taktično igro vpisali dve zmagi.

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od M. K.
Naloži več novic iz Intervjuji
Komentarji so onemogočeni.

Poglejte še

Mitja Viler ob zaključku kariere

Pred dnevi je naznanil slovo od nogometnih zelenic, v poslovilnem intervjuju pa je za Spor…