INTERVJU – Dejan Petrovič: “Takšne priložnosti se ne zavrne!”

Foto: Instagram @sparkle_images

Eden najbolj vročih igralcev na nogometni tržnici Prve lige Telekoma Slovenije v preteklem prestopnem roku je bil Aluminijev Dejan Petrovič, kar vsekakor ni bilo presenečenje za poznavalce slovenskega nogometa. Talentirani vezist, ki je 22 let dopolnil šele letošnjega januarja, je bil eden ključnih členov v moštvu iz Kidričevega, ki je rezultatsko preseglo vsa pričakovanja in jesenski del prvenstva končalo tik pod vrhom lestvice. Zbranost, rutiniranost in mirnost, ki krasijo Petrovičevo igro niso presenetljive lastnosti, ko v uvid vzamemo dejstvo, da je za člansko moštvo debitiral že kot kadet v sezoni 2014/2015. V prvoligaški konkurenci je zbral 104 nastope in dosegel 3 zadetke, njegove ofenzivne sposobnosti pa kljub temu niso nikoli bile pod vprašajem. V mlajših selekcijah (U15) je na primer dosegel 32 zadetkov v sezoni, strelsko uspešen pa je tudi v mladinski reprezentanci do 21 let, za katero je na osmih nastopih zadel dva krat (proti Angliji in Franciji). V zadnjih dneh čas preživlja v svojem stanovanju na Dunaju, kjer v karanteni individualno trenira po programu trenerjev iz Rapida.

Minil je že mesec dni od vaše selitve na Dunaj. Kako ste se navadili na življenje v avstrijski prestolnici?

Prilagajanje ni bilo težko, saj je življenje na Dunaju podobno kot pri nas. Večina ljudi zna angleško, veliko pa tudi “naš” jezik tako, da tudi to ni bil problem. Prvi mesec sem preživel ob trening centru, dokler nisem našel svojega stanovanja. Pri vsem so mi pomagali ljudje iz kluba ali pa soigralci, da sem se lahko takoj posvetil zgolj nogometu.

V dresu Aluminija ste nogometno odraščali že v mlajših selekcijah, kakšni so bili občutki ob prestopu sredi sezone? Ste morda želeli svojemu matičnemu klubu pomagati še v boju za pokalno lovoriko in uvrstitev na mesta, ki vodijo v Evropo?

Res je, v Kidričevem sem preživel kar 12 let. Vsekakor bi si želel pomagati matičnemu klubu kolikor se to da, ampak takšne priložnosti se ne zavrne, saj v nogometu nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Aluminij mi je dal praktično vse, da sem se lahko nogometno razvijal, za kar jim bo vedno hvaležen in verjamem, da jim bo tudi brez mene uspelo priti do pokalne lovorike in uvrstitve v Evropo.

Vaš bivši trener v Kidričevem Slobodan Grubor že vrsto let živi v Avstriji prav tako pa je bil pri Olimpiji pomočnik Zorana Barišića, športnega direktorja SK Rapida. Gre tudi njemu kaj zaslug, da ste med vsemi možnostmi izbrali prav Rapid?

Da, tudi Grubor je imel pomembno vlogo, da sem izbral to ponudbo. Pred prestopom mi je predstavil svoje mnenje, saj se spozna na avstrijsko ligo. Verjel je, da je to prava liga za moj naslednji korak in dobra odskočna deska za naprej.

Strateg Rapid Dietmar “Didi” Kühbauer vas je postavil na pozicijo zadnjega veznega igralca v formaciji 4-2-3-1, ki sta jo tako Grubor kot tudi Bogatinov posluževala zgolj priložnostno. Kako vam ustreza stil igre Rapida in kako se znajdete na poziciji z relativno omejeno svobodo v napadu?

Sistem in stil igre sta dokaj podobna tistemu, ki smo ga gojili pri Aluminiju. Pri Rapidu večinoma igramo z dvema zadnjima vezistoma, kar mi ustreza, saj je svobode v napadu malenkost več. Takoj po prihodu so mi predstavili moje naloge in pričakovanja. Mislim da sem se hitro znašel in ujel z ekipo.

Kakšne rezultatske cilje so vam predstavili ob prihodu v klub, zagotovo je vaša želja zaigrati tudi v evropskih tekmovanjih?

Vedel sem kam prihajam in kaj pomeni Rapid v Avstriji. Po lovorikah se vidi, da je to klub z največjo tradicijo in to sem hitro začutil tudi iz strani navijačev. Ambicije imajo vedno najvišje. Vsekakor je moj osebni, kakor tudi klubski, cilj igranje v Ligi prvakov in pa tudi državni naslov na katerega navijači čakajo že kar nekaj let.

Za razliko od Rapida se dunajska Austria ni uvrstila v ligo za prvaka avstrijskega prvenstva, na vaš prvi derbi boste tako morali še malo počakati. Ste do sedaj na Dunaju že začutili vpliv mestnega rivalstva in ali z veseljem pričakujete svoj prvi nastop na Wiener derbyju?

Mestnega rivalstva še v pravi meri nisem začutil. Je pa na vsaki tekmi vzdušje izjemno in obisk neprimerljivo večji kot v Sloveniji. Z veseljem pričakujem največje tekme kot so obračuni proti Austriji, Salzburgu, Lasku in podobni.

Bili ste član vseh mladinskih reprezentančnih selekcij, zaigrali tudi na tekmi B reprezentance. Ali v bližnji prihodnosti pričakujete še klic selektorja Keka?

S tem se pretirano ne obremenjujem. Trenutno sem član mlade reprezentance, ki gosti Evropsko prvenstvo. Seveda je moj cilj tudi igranje za člansko reprezentanco, kar je posebna čast. Verjamem, da lahko z rednim igranjem in dobrimi predstavami pridem do tega.