V tokratnem intervjuju smo odpotovali v najmanjši slovenski kraj, ki se ponaša z nogometnim prvoligašem, v Zavrču smo se pogovarjali z Aleksandrom Petrovičem, vodjo završke nogometne šole ter trenerjem mladinskega moštva. V pogovoru s Sandijem, kot ga kličejo prijatelji, smo člansko moštvo Zavrča postavili na stranski tir in smo se v prostorih obmejnega prvoligaša osredotočili na tamkajšnjo nogometno šolo ter spregovorili o delu, načrtih in ambicijah, ki jih v zvezi z njo gojijo v tem klubu.


Za začetek bi prosil, če lahko bralcem SNPortala na kratko predstavite Nogometno šolo Zavrč.
Naša nogometna šola ima sedem selekcij, od najmlajše selekcije U7 pa vse do najstarejše U19, vsega skupaj imamo v klubu 140 otrok. Prav vse selekcije trenutno nastopajo v ligah MNZ Ptuj, od tega imamo tri selekcije, ki so v dobrem položaju, da napredujejo v višji rang tekmovanja. Dobre možnosti za uvrstitev v najvišji rang tekmovanja ima selekcija U15, ki je neporažena v svoji ligi, realne možnosti za napredovanje v drugo mladinsko in drugi kadetsko ligo pa imata tudi selekciji mladincev in kadetov.

S kakšnimi pogoji za delo razpolagate v NŠ Zavrč?
Na voljo imamo dva nova igrišča za trening z naravno travo, in sicer eno igrišče normalne velikosti in eno manjših dimenzij. Obe igrišči sta osvetljeni in omogočata trening tudi v večernih urah. Na večjem igrišču, ki je bilo zasejano lani spomladi, ob mladincih in kadetih občasno trenirajo tudi člani, na manjšem terenu pa trenirajo selekcije U11 in mlajši. Selekciji U15 in U13 trenirata v bližnjih Stojncih. Na večjem igrišču bomo v prihodnje uredili še nekaj zadev, oblazinili stebre, dodali prostor za delegata ter manjšo tribuno za okrog 50 ljudi, tako da bi mladinci in kadeti svoje ligaške tekme lahko igrali na tem terenu. Trenutno igrajo na glavnem igrišču.

IMG_1016
Sandi Petrovič – trener mladinske ekipe in vodja NŠ Zavrč.

Zavrč je majhen kraj, celotna občina šteje dobrih 1000 prebivalcev, klub je posledično precej limitiran glede potencialnih mladih igralcev. Kje vse te igralce iščete?
Igralce iščemo praktično vse od Ptuja pa do Ormoža, smo pa aktivni tudi čez mejo. S 140 igralci v vseh selekcijah brez težav pokrivamo pogoj NZS o številu igralcev, ki je potreben za licenco za igranje članskega moštva v Prvi Ligi. Vsaka selekcija mora namreč šteti vsaj 20 igralcev.

Kaj pa organiziranost? Kje vidite prednosti pred ostalimi lokalnimi klubi?
Če bi našo šolo primerjal s tradicionalno oziroma z najbolj priznanimi nogometnimi šolami v naši regiji, to sta sigurno Aluminij in ptujska Drava, potem smo še sigurno kakšen korak za njimi, če ne po drugem, potem že po nivoju tekmovanja, v katerem nastopajo selekcije omenjenih klubov. Zagotovo so oni bolj izkušenejši na vseh področjih, kar pa je razumljivo, saj mi na tem nivoju obstajamo šele dobro leto in pol. Gremo pa naprej korak za korakom. Prednost pred nekaterimi ostalimi šolami imamo sigurno v boljši organiziranosti. Za trening imamo na voljo eno veliko in eno manjše trening igrišče, vse na naravni travi in osvetljeno, tako da se otrokom lahko časovno prilagajamo. Veliko je namreč otrok, ki hodijo v šolo v Maribor in nekateri imajo pouk popoldan, ampak lahko treniramo brez težav tudi v večernih urah. Ob tem pa našim otrokom nudimo tudi redne prevoze iz Ptuja. Imamo namreč šoferja in kombi, ki v času treningov vsakodnevno pobira otroke na relaciji, kjer so doma in te otroke se splača pobirati. Ena od naših prednosti je vsekakor tudi nizka vadnina. Trenutno potreb za višjo vadnino niti nimamo, saj nam klub krije vse ostalo.

Klub poskrbi tudi za trening opremo?
Tako je. Pri nas je celotna trening oprema zastonj, od potovalk do več kosov oblačil kot so dresi, hlačke, trenirke, nogavice itd. To je vse zastonj. Vadnino, ki jo pobiramo, porabimo za potrebe nogometne šole. Eden od razlogov, da je dokaj nizka, pa je tudi ta, da smo na začetku želeli igralce privabiti v klub.

Kako imate urejene zadeve okrog trenerskega kadra? Kdo so trenerji mlajših selekcij in kakšne so njihove izobrazbe?
Vsi naši trenerji imajo potrebno izobrazbo in trenerske licence, kar je tudi pogoj. V naši nogometni šoli delamo na tem, da imamo bazo domačih ljudi, ki so od nekdaj v klubu in so na takšen ali drugačen način povezani z njim. Večina trenerjev je v preteklosti igrala za člansko moštvo Zavrča, trener kadetske ekipe (op. p. Miran Klajderič) pa je bil v preteklosti tudi trener članske ekipe v tretji ligi.

IMG_3202
Miran Klajderič – trener kadetske ekipe.

Pred kratkim ste se s klubom iz sosednjih Stojncev dogovorili za vzajemno sodelovanje. Kako le to poteka?
S Stojnci sodelujemo zelo dobro. Oni nam pomagajo na način, da naši dve selekciji (op. p. U15 in U13) tekme in treninge opravijo na njihovem terenu. To sta dve selekciji, v kateri je prisotnost igralcev iz obeh klubov izražena v odstotkih okrog 50:50. “Združili” smo se med zimskim prestopnim rokom in sedem trenutno najbolj perspektivnih igralcev je iz Stojncev prišlo v naš klub, medtem ko smo k njim poslali enajst igralcev, ki se trenutno še uveljavljajo. Vse z namenom, da bi ti igralci več igrali. Nekdaj smo sicer podobno sodelovali s ptujsko Dravo, ko je ta imela še člansko moštvo v Prvi Ligi. Takrat so k nam v mladinsko moštvo pošiljali igralce na posojo in v tistem obdobju smo v ligi dominirali ter imeli gol razliko okrog +100. Žal pa takrat v klubu nismo imeli kadetske ekipe in tako nismo mogli napredovati. Ob Stojncih sicer ne smem pozabiti niti na Cirkulane, od koder sem doma in sem po desetih letih odgovorne končno uspel prepričati v sodelovanje med obema kluboma, med katerima sicer obstaja veliko rivalstvo. Moram pa omeniti tudi Gorišnico, s katero tudi zgledno sodelujemo, ob tem pa imamo dobre odnose tudi z nekaterimi ostalimi obmejnimi klubi. Tudi s klubi iz Hrvaške, s katerimi nikoli nismo imeli nobenih težav pri pridobivanju igralcev.

Omenili ste, da si pri iskanju novih igralcev ozirate tudi preko meje. Člansko moštvo Zavrča se zelo opira na hrvaške igralce. Kaj pa mladinske selekcije?
Trenutno imamo v vseh selekcijah zagotovo vsaj petnajst hrvaških igralcev, kar predstavlja dobro desetino vseh igralcev v Nogometni šoli. Se pa bo to zagotovo spremenilo med poletjem, ko bomo v svoje vrste pridobili še okrog petnajst Hrvatov.

Torej boste kmalu v NŠ imeli okrog trideset Hrvatov?
Tako je. Z večino igralcev in njihovimi družinami imamo že tudi vse urejeno, vendar pa moramo počakati na poletje, ko se bo ponovno začel prestopni rok, saj gre v teh primerih za tuje igralce in postopki za registracijo igralcev potekajo dlje časa, papirje pa je potrebno pošiljati tudi v Švico. Dejansko nas kliče veliko ljudi in nekateri od teh igralcev bi lahko bili v našem klubu že danes. Pričakujem, da bo v vseh selekcijah za Zavrč kmalu igralo okrog dvajset odstotkov igralcev, ki bodo prihajali iz sosednje Hrvaške. Ob tem moram omeniti tudi dejstvo, da nam v tem trenutku dejansko gre na roko, da imajo nekateri klubi iz večjih krajev na hrvaški strani meje (op. p. Varaždin in Čakovec) v zadnjem obdobju težave in da jim je organizacija začela pešati. Sicer s tem ne mislim nič slabega in tem klubom želim vse najbolje, vendar pa po drugi strani to priložnost moramo izkoristiti. Trenutno je največji magnet za te igralce in njihove starše dejstvo, da ima Zavrč člansko ekipo v Prvi Ligi.

IMG_1058
Prijateljska tekma kadetskih ekip Zavrča in ptujske Drave.

Kako se ti igralci potem vključijo v proces treniranja? Obstajajo z njimi ali z njihovimi starši kakšne težave?
Moram reči, da z njimi nimamo nobenih težav. Zavrč je kraj tik ob hrvaški meji in veliko je primerov, ko so ti igralci že od prej poznali kakšnega soigralca, ki sicer živi na slovenski strani meje. Mi je pa pri fantih, ki pridejo k nam igrat čez mejo, zelo všeč, da imajo zelo dober odnos do nogometa. Trenerjem ne prigovarjajo, poslušajo in na treningih ali tekmah naredijo kar se jim naroči  in nato popravljajo morebitne napake. Zelo mi je tudi všeč, da ti otroci na prav vsakem treningu in na vsaki tekmi delajo na vso moč in dajo vse od sebe. Zelo sem presenečen tudi nad njihovimi starši. Vsi so redno prisotni na treningih in tekmah, vozijo otroke in pomagajo. Eden od staršev iz 40 kilometrov oddaljenega Čakovca brez težav vozi nekaj otrok na vsak trening in na vsako tekmo. Vse samoiniciativno in dejansko se vidi, da je nogomet na Hrvaškem šport številka ena in veliko bolj pomemben kot na primer v Sloveniji. Edino igranja na umetni travi niso preveč navajeni.

Pretirano igranje in zanašanje mlajših selekcij na umetno travo v Sloveniji so v preteklosti kritizirali nekateri nogometni strokovnjaki, tudi Zlatko Zahovič, saj bi naj slovenski igralci v primerjavi s tujimi tako nazadovali.
Kmalu bo sprejet pogoj, da bo moral vsak klub vsaj petino svojih tekem odigrati na naravni travi, kar pomeni, da bodo v pripravi na te tekme na naravni podlagi opravili vsaj petino vseh treningov. Uradno je priporočljivo, da se igra na naravni podlagi, vendar je v Sloveniji problem, da so v zadnjih letih klubi s pomočjo Evropske nogometne zveze delali le igrišča z umetno podlago. V prvi mladinski in kadetski ligi se praktično vse tekme igrajo na teh igriščih. Problem je tudi, ker je igrišča z naravno podlago težje vzdrževati in klubi večinoma “prisilijo” svoje mlajše selekcije, da igrajo in trenirajo na umetnih podlagah in tako ne uničujejo glavnih igrišč, na katerih igrajo članske ekipe.

V svoje vrste ste iz Maribora privabili tudi slovenskega kadetskega reprezentanta Tilna Lešnika. Kako poteka njegov razvoj? Kakšne so možnosti, da bi kdaj zaigral za člansko ekipo?
On je v prvi vrsti tukaj, da bi igral za člane. Sicer občasno igra za mladince, ampak on dejansko trenira s člansko ekipo in je v pripravljanjem obdobju zanjo odigral že kar nekaj prijateljskih tekem. Bo pa zagotovo tudi v bodoče občasno mladincem pomagal na kakšnih pomembnejših tekmah v boju za napredovanje. V bodoče pa je naš namen, da bi se člansko moštvo opiralo na igralce iz lastne nogometne šole.

LesnikTilen-FotoJureBanfi_660px
Tilen Lešnik – eden najobetavnejših mladincev Zavrča.

Koliko pa realno manjka mladincem, kadetom ter tudi U15 selekciji za napredovanje v višji rang tekmovanja?
Selekcija U15 je kot rečeno neporažena v svoji ligi in pričakujem, da bo naslednjo sezono igrala v najvišjem rangu (op. p. Liga U15 – Vzhod). Realno gledano pa so tako mladinci in kadeti že rang višje, saj so oboji v dobri poziciji za uvrstitev v 2. SML oziroma 2. SKL. Mladinci so drugi v svoji ligi, kjer so točkovno izenačeni z Aluminijem, kar je sicer njihova rezervna ekipa, prvo ekipo pa imajo v prvi ligi (op. p. 1. SML). Oni rotirajo igralce tako, da včasih tudi v MNZ igrajo igralci z izkušnjami iz prve lige, seveda pa ta rezervna ekipa nima možnosti za napredovanje. Dobro igra tudi kadetska ekipa, ki je vodilna v svoji ligi. Naši kadeti so trenutno na višjem nivoju od mladincev, saj že dolgo igrajo skupaj, medtem ko smo mladince pripeljali iz vseh vetrov in bo potrebnega nekaj časa, da se uigrajo. Je pa tudi res, da večina igralcev, ki igra za mladino lahko igra tudi za kadete. Trenutno so samo štirje stari toliko, da jim je to zadnja sezona med mladinci. V pripravljalnem obdobju so se tako mladinci kot tudi kadeti pomerili z nekaj nasprotniki iz druge lige in dokazali, da se lahko kosajo z drugoligaši. Zame bi bila osebna katastrofa, če se te selekcije ne bi uvrstile v višji rang tekmovanja, predvsem mladinci in kadeti.

NZS je pred kratkim sprejela sklep, da se v najmlajših starostnih kategorijah ne beležijo rezultati. Vaše mnenje o tem?
Sem zagovornik tega in to odločitev podpiram. Ne vidim nobene potrebe po tem, da se štejejo rezultati selekcij U7, U9 pa tudi tam do U12. Po drugi strani pa zagovarjam tezo, da so rezultati bolj pomembni pri starejših selekcijah, predvsem U19, U17 in U15, saj določena tekmovalnost in rezultatski pritisk ali naboj morata obstajati.

IMG_1007
Mlada moč završkega kluba.

Zavrč je eden od klubov, ki je bolj ali manj odvisen od dobre volje enega sponzorja.  Če se bi kdaj v prihodnosti zgodilo, da bi se brata Vuk umaknila iz kluba, najbrž ni dvoma, da bi se članska ekipa preselila v nižji rang tekmovanja. Kako bi takšen scenarij vplival na NŠ?
Kot sem že prej omenil, je dejstvo, da je igranje članske ekipe v Prvi Ligi magnet za vse, ki si želijo trenirati za naš klub. V primeru, da tega ne bi bilo. potem bi zanimanje zagotovo bilo manjše in morda bi kakšen igralec imel zadržke. Je pa tako, da dokler smo tukaj, si moramo z dobrim delom narediti takšno reklamo, da bodo otroci v vsakem primeru prihajali in bi nam te otroke starši zaupali. Z otroci je dejansko tako, da lahko tudi z majhnim vložkom delaš dobre rezultate in velike stvari, ampak le, če si dobro organiziran. Ni potrebno imeti milijonov in imeti mladine in kadete v prvi ligi. Organizacija, to je najbolj pomembno.

V kratkem bo završki športni park dobil novo pridobitev, saj je nova glavna tribuna že v fazi gradnje. Kako poteka gradnja?
Zaključna dela so v načrtu po tej sezoni v mesecu maju. Del trenutne stavbe se bo porušilo, hiša ostane, pokrita tribuna pa bo potem od hiše vzdolž igrišča in bo imela kapaciteto okrog 1200 sedežev.  Za montažno tribuno še ni dogovora, verjetno bi bilo najboljše, da bi se jo postavilo za en gol in bi se v bodoče uporabljala kot tribuno za gostujoče navijače. Po mojem mnenju bi bilo najboljše tudi, da bi se za drugi gol postavila trenutna pokrita tribuna. Sredstva za novo tribuno so sicer že zagotovljena, stadion pa bo vsekakor zagotavljal vse minimalne pogoje NZS za igranje v Prvi Ligi. Podobno kot za trening center, reflektorje in generatorje, je tudi za novo tribuno največ sredstev prispevala družina Vuk.

Foto: Jure Banfi

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od R. Š.
Naloži več novic iz Intervjuji
Komentarji so onemogočeni.

Poglejte še

INTERVJU Lovro Bizjak: Mozirski napadalec o povezavah z Moldavijo, igranju za reprezentanco in o Barceloni

Pred dnevi mu je v dresu Sheriffa iz Tiraspola uspel prvi hattrick v moldavskem državnem p…