#PLTS biseri 3. kroga

Foto: Rok Zore

Kakšen krog! Kar petnajst komadov, štirje rdeči kartoni, 6.900 gledalcev… In tukaj so biseri kroga, po katerem je Maribor znova na vrhu, Matej Jug in Damir Skomina pod vprašajem, uredništvo Kanala A v debati o komentiranju na Bonifiki…

Ultimativno zamujanje. Že fuzbalerji Maribora so prišli, kar se v Ljudskem vrtu praviloma ne zgodi, iz slačilnice za drugi polčas ven kot prvi. Ha? Ponavadi se ja čaka njih, prvake! No, zdaj je bilo pa kontra. Mariborčani so čakali Krčane, ki so v slačilnici, kdo bi bil vedel, stikali glave ali pa lovili sapo za drugi del… Kakorkoli, začelo se je, igra je stekla, proti golu Krškega… Bum in gol. Ibraimi za 3:0. Za vsakega trenerja krut gol, a Tomaž Petrovič ga niti dobro videl ni. To je pa res gol, ki ga fašeš iz slačilnice. Bil je namreč, trener Krškega, še za golom na severnem delu stadiona skupaj s svojim pomočnikom. »Upam, da te napake ne bova ponovila,« se je po tekmi zasmejal sproščeni, zgovorni in prijetni Petrovič. Ki še lahko gre na kavo v Krškem, pravi. Zazdelo se je, da bi mu Ante Šimundža tako mešanico evforije in sproščenosti lahko kar malo zavidal. Ni kaj, druga liga ni nujno antikompliment.

Šal(a) Pušnika. Ko je Marijan Pušnik na tekmi Slovenije z Anglijo prišel kot strokovni gost studia TV Slovenija oblečen, no, v japonsko modo (eni bi rekli, da v zaveso ali prt), je nakazal, kako poseben, drugačen, samosvoj je. Pa saj tudi res je: malo je trenerjev, ki izdajo knjigo japonskih pregovorov, čeprav ni edini z izdano knjigo na klopi slovenskega prvoligaša (#elsner). Sam sem knjigo uspel prelistati in ponuja cel kup floskul, ki jih ponavadi itak slišimo od fuzbalerjev in ponje ni treba lazit na daljno Japonsko, le da so pač lepše napisani in ponudijo malo zen miselnosti… Ampak itak je Pušnik na jogo in zen in japonske pregovore kmalu pozabil, ko je dobil pod nos mikrofon. Težko ga je po svoje – glede na prakso v ligi – pred kamerami resno jemati, ko ima okrog svojega vratu tudi klubski šal, sploh ko se spusti v sledečo razlago.

Mednarodni sodniki. Morda imata pa Matej Jug in Damir Skomina (pa ne da bi pozabili na Slavka Vinčića, sploh ne) pač… Peh, nesrečo, smolo. Ali pa morebiti tudi ne? Hm… Ampak na račun Juga je bilo v soboto veliko hudega rečenega v Stožicah, Olimpija, ki je storila le osem prekrškov (Domžale 15) in prejela pet rumenih kartonov, je končala z devetimi, Pušnik pa na tribunah. Vseeno je, kar pravila celo spodbujajo tudi za izključene trenerje, dal Pušnik izjavo takoj po tekmi: »Nikoli ne bom komentiral sodnikov, ampak tole kar je naredil četrti sodnik, je sramota… Ne vem, zakaj sem bil izključen, nobenega nisem žalil, komentiral, nič… Rad bi se opravičil navijačem, sponzorjem, direktorju in mojim igralcem. Rad bi videl zapisnik in kaj vse bo četrti sodnik naložil, da je prišlo do te odločitve.«

Toliko o komentarju brez komentarja, hkrati pa bi radi opozorili tudi na dogodek iz Novega mesta. Amel Džuzdanović je skoraj skočil štuporamo že na Jamiluja Collinsa. Damir Skomina ni storil nič. Dokler se seveda Collinsu – povsem nešportno – ni snelo in je s komolcem (hit tega kroga) ni lotil Džuzdanovića. Delno gre karton in spozabljenost tako na rovaš Juga in Skomine. Če bi manj razlagala, kar je najbolj zgrešena praksa, in večkrat hitreje zapiskala, bi bilo morda spozabljenosti manj. Vsem skupaj pa ne bi škodilo, če bi pregledali vsaj vrhunce tekem prve lige, saj so si nekatere situacije na las podobne.

Klemenčičevih prvih deset. Vsi bi se najbrž kmalu in hitro strinjali, da je Kanal A dobra reklama za prvo ligo, saj sta dva terminsko fiksirirana prenosa na vikend s studiem in letečimi reporterji dobra stvar. Bi se, ne? Okej, ko gre pa za komentatorje, je takoj vse stvar okusa. Toda debi Tomaža Klemenčiča na Bonifiki je izpadel živčno, iz forme in v krču, kar ni ušlo niti komentatorjem na spletu. Našli so se taki, ki bi plačali, da bi komentiral kdo drug. Drugi so dali na tiho, tretji s(m)o popisali, kaj vse smo bili slišali… Klemenčič je začel že prenos, da bodo Koprčani začeli s 3-5-1 ali 3-4-2… Torej z desetimi. Se zgodi, čeprav je bilo kar nekaj trdih kiksov, vsekakor pa se ob takem komentiranju vidi, da je vmes prišla nova generacija komentatorjev oziroma so se dokazali tisti, ki so dobili priložnost drugje (v prvi vrsti Tomaž Lukač, ki je največji »nakup« za #plts). Klemenčič je bil eden tistih, ki so bili zraven na SP 2002, ko Kanalu A ni uspelo s fuzbalom. In zdaj se tudi vidi, zakaj.

Zamuda za 1.500 ljudi. Milan Mandarić, šef Olimpije, se je kar nekoliko kislo obrnil zadaj na sicer že itak izpraznjene tribune v Stožicah, ko je dal po porazu z Domžalami izjavo za Televizijo Slovenija. Najprej si, je rekel, želi obdržati (vsaj) te navijače, ki pridejo na tekme, ampak želi jih dobiti še in še več. Ena teh je po novem Tjaša Slokar, urednica informativnega programa na Pop TV, ki je konkretno (in pravilno) okrcala organizatorje s fotko dolge kolone tistih, ki so zamudili na stadion. Tega je pri nas absolutno preveč, še posebej glede na kapaciteto, kaj šele glede na dejanski obisk. Saj zamuja se tudi v Ljudski vrt in še kam. Velikokrat zaradi zakonodaje (pivo pred vhodom) in kalkuliranja, da na polpraznih stadionih itak ne bo gužve. Narobe.

Najlepši gol. Uf, kar šestnajst štiklov je padlo, po trije na tekmo v povprečju. Izbira pa zares sijajna. Od kičkanja Dejana Poliča in Roka Zorka za prvi gol Zavrča, prek chelseajevskega komada Agima Ibraimija pa do tekme v Novem mestu. Matija Širok je resda priboril zmago Gorici z bombo z razdalje – resda ne s tako preciznostjo kot Dejan Trajkovski (Domžale), ki si ta vikend zasluži častno omembo -, vendar zmaga gre Josipu Fučku (Krka), pa čeprav mu kombinacija voleja in škarjic ni uspela kot na play stationu.

Zicer kroga. Dejan Glavica je šel sam proti Radanu in bi bil s tremi goli zdaj na vrhu lestvice strelcev, toda zmaga gre vseeno Krki: zakaj je Enes Novinić po strelu Filipa Dangubića bincnil žogo v prazen gol, kamor bi se žoga itak skotalila, ve samo on – če že ni vedel, da je v očitnem ofsajdu.

Rezultati: Maribor – Krško 4:1; Rudar – Zavrč 1:3; Olimpija – Domžale 0:2; Krka – Gorica 1:2; Koper – Celje 1:1.