O nogometu v Ljubljani in okolici

Verjetno je za marsikoga presenetljivo dejstvo, da je, če ne upoštevamo Olimpije, ki igra v Prvi slovenski nogometni Ligi, najboljši ljubljanski klub viška Svoboda, ki zaseda 5. mesto v Regionalni Ljubljanski ligi, na državnem nivoju sicer četrtoligaško tekmovanje. Pred njo so trenutno uvrščeni Jevnica, Medvode, Komenda in tudi Ihan. Od predstavnikov Ljubljane najdemo v tem tekmovanju še Arne Tabor 69 in Črnuče. Preostala dva ljubljanska kluba Ilirija in Slovan, nastopata v najnižji ligi, to je liga MNZ Ljubljana, kjer se merita s klubi kot so druga ekipa Radomelj, Vir (predel Domžal) in Moravče. Več kot na dlani je, da je mesto Ljubljana daleč od nekdanjega položaja v slovenskem nogometu, ko smo v najvišjem tekmovanju redno spremljali tudi po dve moštvi iz prestolnice, kar nekaj pa jih je tekmovalo v drugi slovenski ligi.

Največ klubov iz Ljubljane v prvi slovenski ligi je nastopalo v krstni sezoni, ko je v najvišjem rangu tekmovanja igralo kar 21 moštev. NK Olimpija, NK Ljubljana, ND Slovan in NK Svoboda Ljubljana so skupaj nastopali vse do leta 1994, ko je Slovan izpadel v drugo ligo, sezono za tem, pa sta po krčenju lige na samo 10 moštev izpadla še Ljubljana in Svoboda. Slovan se je nato pod imenom SET Vevče sicer vrnil, vendar je že po prvi sezoni izpadel po dodatnih kvalifikacijah, kjer jih je izločil Nogometni Klub Domžale. Med leti 2002 in 2005 je v prvi ligi igrala tudi Ljubljana, ki pa je svoje zgodbo leta 2005 kot kaže sedaj, že za vedno zaključila. V letih 2006 do 2010 se je nato v prvi ligi boril NK Factor Ježica, ki se je kasneje preimenoval v NK Interblock, sedaj pa nastopa zgolj v mlajših selekcijah, medtem ko so člansko moštvo razpustili. Prav tako zgolj v mlajših kategorijah nastopa NK Bravo Publikum, ki je še do nedavnega tesno sodeloval z Interblockom. Kje torej tiči razlog, da je nogomet v Ljubljani na tako nizki ravni saj je v tem trenutku v Ljubljani samo šest delujočih članskih ekip, izmed katerih le Olimpija deluje na visokem nogometnem nivoju. Razloga sta predvsem dva.

Prvi je pravgotovo neodgovorno ravnanje vodilnih ljudi v ljubljanskih klubih. NK Ljubljana je izginila zaradi dolgov, finančne težave so na rob pahnile Interblock in vse kaže, da se na članskem nivoju ne bodo uspeli pobrati. Prav tako se je Slovan utopil v velikih dolgovih in sedaj životari v najnižji ligi. Ljubljansko okolje v tako kratkem času po izginotju Interblocka še ni uspelo najti pravih ljudi in prave sredine, ki bi nudila pogoje za zmeren in vdržen razvoj kluba. Vse pa vendarle ni tako temno. Prebuja se namreč najstarejši slovenski klub (ali pa drugi najstarejši, če se upošteva ustanovitev NK Nafta, ki pa od začetka ni igrala s ostalimi slovenskimi klubi) ND Ilirija 1911, edini pravi in resnični nosilec te letnice ustanovitve. Člansko moštvo je sicer še vedno v najnižji, 5. slovenski nogometni ligi, vendar so v tej sezoni na pragu napredovanja, dobro pa so začeli delovati tudi v mladinskem pogonu, kjer počasi že konkurirajo sicer večjima mladinskima centroma Brava in Interblocka. Vsekakor ima klub bogato zgodovino, ki bi lahko pritegnila mlade ljubljanske igralce in tako postala drugi klub v mestu, kar bi verjetno prineslo tudi kakšne ugodnosti. Konec koncev je tudi za NK Olimpija Ljubljana vitalnega pomena, da lahko sodeluje z nižjeligaškim klubom iz svoje neposredne bližine. 

Drugi razlog pa verjetno tiči v razpadu dveh velikih in močnih nogometnih šol NK Olimpija in NK Ljubljana, ki so propadle skupaj s članskima ekipama. To so najbolje izkoristili v Domžalah in tako tam postavili nogometni center, ki je bil s strani NZS že večkrat najbolje ocenjen. V preteklih letih so imeli vsako leto zelo močno mladinsko moštvo, kjer se je kalilo veliko igralcev tudi iz Ljubljane in njene okolice, ki v Ljubljani niso našli pravih možnosti in kluba, kateri bi ponujal tako kvaliteten nogometni razvoj. Dobro delo so dobro izkoristili tudi v drugih dveh klubih iz občine Domžale, ki ima tako ob prvoligašu še dva zelo uspešna drugoligaša v ekipah Radomelj in Doba, do neke mere pa tudi Ihan, v katerih igra kopica bivših domžalskih igralcev in pa tudi nekaj igralcev, ki so v mlajših selekcijah blesteli v dresih ljubljanskih klubov Factorja, Slovana, Ljubljane in drugih. Denis Mušič, Gregor Kosec, Aleksandar Zukić, Gal Simič, Matic Mirtič so zgolj nekatera imena igralcev, ki so se nogometa naučila v Ljubljani sedaj pa svoje znanje prenesli na rob ljubljanske kotline.

V prihodnje gre iskati rešitev predvsem v bolj aktivnem odnosu Olimpije do klubov v svojem mestu. Nekaj poiskusov je sicer bilo, med drugim tudi na Viču s Svobodo, vendar do sedaj uspeha še ni bilo. Svoje bi prinesla tudi vnovična vzpostavitev močne nogometne šole v Ljubljani, ki pa je glede na propadanje Interblocka in Brava ter slabo stanje infrastrukture, ki jo uporablja podmladek Olimpije v kratkem časovnem obdobju težko uresničljiva. Ljubljana in ljubljančani imajo radi nogomet, vendar jih vsakokratni finančni, infrastrukturni in predvsem osebni zapleti vse bolj odvračajo. Dokler pa bo tako bodo najboljše rezultate velikega talenta, ki ga premore ljubljanska kotlina želi malo severneje izven meja mesta Ljubljana.

Avtor: Alakazaam