Povprečni spremljevalec slovenskega športa ter naše nogometne reprezentance se najverjetneje že bolj bežno spominja tistega poznojanuarskega popoldneva na jugu Španije, ko se je selekcija Slovenije B, sestavljena predvsem iz igralcev iz domačega prvenstva, pomerila proti Kitajski reprezentanci do 25 let. Prijateljsko srečanje, ki se je končalo z rezultatom 2:2, pa bodo zagotovo še nekaj časa pomnili nogometni navdušenci med argentinskimi Slovenci. Ob svojem debiju v dresu z državnim grbom je namreč gol za vodstvo z 2:1 dosegel član njihove skupnosti, v Villi Luzuriagi rojen napadalec Andrés Vombergar. Visokorasli nogometaš si je za zadetek v svojem značilnem slogu, z glavo po podaji iz kota, zaslužil tudi pohvale selektorja Matjaža Keka, za katerega je bilo to srečanje prvo po vrnitvi na klopi slovenske izbrane vrste. “Vombergar je pokazal, kaj pomeni njegova vztrajnost, njegov karakter. Njegova želja ga je nagradila,” je selektor po obračunu z izbranimi besedami govoril o zdajšnjem članu ruskega prvoligaša FK Ufe.


A za, med navijači Olimpije, priljubljenega “Vombija” to ni bila prva tekma v dresu, z motivom Triglava na prsih. Kot mladenič, pred začetkom svoje profesionalne kariere, je svoje nogometno znanje razkazoval tudi v nogometnem moštvu Zedinjena Slovenija, ekipi argentinskih Slovencev iz Buenos Airesa, ki je del istoimenskega društva slovenskih izseljencev v deželi gavčev. O nogometnem kolektivu, ki je sestavljen tako iz slovenskih potomcev kot tudi s Slovenkami poročenih Argentincev, sem se pogovarjal z Alanom Skubicem, članom vodstva ter nogometašem Zedinjene Slovenije. “Slovenska skupnost v Argentini je ena najbolj dejavnih skupnosti Slovencev v svetu. Zelo aktivne so mladinske organizacije, v katerih se udeležujejo praktično vsi potomci Slovencev tukaj. V njih smo že od nekdaj organizirali športne aktivnosti, kot so nogometni turnirji med slovenskimi domovih, a kljub temu do leta 2001 nismo imeli nogometne ekipe, ki bi predstavljala celotno skupnost,” je razložil Skubic, “takrat se je pod vodstvom Herija Zupana in s pomočjo Janka Šmalca, Jureta Urbančiča ter Andresovega očeta, Marka Vombergarja organizirala prva turneja našega na novo združenega moštva po Sloveniji in od takrat beležimo že 19 let neprekinjenega delovanja. Zato si, ob že omenjenih, za svoje zasluge omembo zaslužita tudi Janez Urbančič in Claudio Spinella, ki sta svoje delovanje začela kot igralca in nato postala del trenerskega štaba.”

Moštvo Zedinjene Slovenije ob obisku Nacionalnega nogometnega centra Brdo

Naštevati vse, ki so dodali svoj prispevek k delovanju nogometne sekcije slovenske skupnosti v Argentini bi bilo zamudno, od leta 2001 dalje je na treningih in tekmah sodelovalo že 350 nogometnih navdušencev, a poklon in omemba, ki jo je moj sogovornik namenil vsem zaslužnim za začetek nogometnega združevanja rojakov v Južni Ameriki kaže na tesne vezi in odnose, ki jih gojijo Slovenci v argentinski prestolnici: “Mlajši nogometaši so večinoma študentje, ki so aktivni tudi v mladinskih organizacijah naše skupnosti. So pobudniki športnih pa tudi kulturnih dogodkov, na primer koncertov. Tisti malo starejši, smo razpršeni po različnih področjih,” mi je pojasnil Skubic, ki se poklicno ukvarja s področjem mednarodne trgovine.

Zedinjena Slovenija trenira v enem izmed tako imenovanih slovenskih domov v Buenos Airesu. Svoje nogometno igrišče jim občasno prijazno posodi tudi Argentinsko arbitražno združenje. Eslovenia FC, tako se glasi njihovo ime v španščini, trenutno tekmuje v The Futbol Company, največji regionalni amaterski ligi na območju južnega Buenos Airesa, v kateri je registriranih 2000 igralcev iz 120 ekip. Moštvo se je skozi 19 let igranja prebilo do prve kakovostne kategorije, v lanski sezoni pa so sezono končali na drugem mestu. Letošnja izvedba prvenstva se zaradi pandemije Covid-19 ni začela, a cilji vodstva in igralcev ostajajo nespremenjeni, pravi Skubic: “Kratkoročni cilj je uvrstitev na prvo mesto v ligaškem tekmovanju, v katerem sodelujemo. Vendar naš glavni cilj ter poslanstvo je nadaljevati s potovanji v Slovenijo in igranji tekem v domovini naših starih staršev. Glede na to, da bodo daljša potovanja v prihodnje otežena, med drugim tudi zaradi ekonomskih vzrokov, za leto 2021 načrtujemo udeležbo na turnirjih po Argentini. Cilj je tudi ustanovitev ženske nogometne ekipe.” 

V 19 letih obstoja je skozi proces treningov in tekem v okviru moštva Zedinjene Slovenije šlo že 350 nogometašev

Vodstvo ekipe kot največji dosežek njihovega moštva smatra število nogometašev, ki so v sklopu šestih gostovanj Zedinjene Slovenije na slovenskih tleh odigrali nogometno tekmo. Takšnih je zdaj že 120, nekateri so bili tu celo večkrat. Iz rezultatskega vidika se lahko argentinski Slovenci pohvalijo z osvojenima naslovoma prvaka na Svetovnih prvenstvih Slovencev po svetu iz let 2002 in 2019. Za vse prej kot lahkega tekmeca so se izkazali na srečanju proti slovenski reprezentanci do 18 let leta 2001, zmagi pa so dosegli ob gostovanju v Kopru leta 2002 in na Bledu pred štirimi leti. Na slovenskih zelenicah so moči merili še z Dravo, Interblockom, Dobom, Vranskim, Ilirijo, Biljami in Radomljami. “Večina slovenskih moštev, s katerimi smo se pomerili do sedaj, je bila zelo dobro kondicijsko pripravljenih ter imela v svojih vrstah višje in močnejše nogometaše. Ekipe so igrale močno in moško. Prizadevali so si doseči hiter zadetek ter svoje fizične prednosti izkoristiti z igro visokih podaj. Po drugi strani mi gojimo bolj argentinski stil igre, ki se osredotoča na posedovanje žoge ter ustvarjanje priložnosti skozi sodelovanje soigralcev. Sami se pogosto pogosto zanašamo na sposobnosti bolj nadarjenih posameznikov v naših vrstah in okoli njih gradimo večji del taktike,” je razlike med argentinskim in slovenskim nogometom skozi prizmo tekem proti dosedanjim slovenskim nasprotnikom povzel Skubic: “v Argentini je nogomet religija in strast, ki jo ljudje čutijo do te igre je nekaj posebnega. A že pri našem prvem obisku smo opazili, da strast do tega športa obstaja tudi v Sloveniji.” 

Če je slovensko poreklo tisto, ki združuje nogometaše Zedinjene Slovenije pa obstajajo tudi stvari, ki slačilnico delijo: “V ekipi nismo usklajeni glede podpore argentinskim klubom, vsak navija za svojega. Večina je privržencev dveh največjih klubov v državi, Boce Juniors in River Plata, nekateri igralci pa podpirajo tudi druga moštva. Rezultati in igre posameznih ekip so pogosto glavna tema zbadljivk in šal v garderobi.” Strasti pa niso na vrhunce le, ko je na sporedu argentinski Superclasico, temveč tudi, ko igra slovenska reprezentanca: “Seveda, reprezentanco vedno spremljamo po televiziji ali preko interneta. Prijateljska tekma z Argentino leta 2014 je bila za našo skupnost zelo pomemben dogodek. Nogometna zveza Slovenije nas vsakič znova podpre pri naših potovanjih v Sloveniji in tudi ob obisku reprezentantov v Buenos Airesu smo dobili priložnost srečanja z njimi.” 

Srečanje s slovensko nogometno reprezentanco v Buenos Airesu

Ob reprezentanci pa nekateri Slovenci v domovini tanga spremljajo tudi slovensko prvenstvo, posebej ko v dresu Aluminija igra v Buenos Airesu rojeni slovenski državljan Lucas Mario Horvat. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšnega Slovenskega Argentinca na zelenicah Prve lige, me je zanimalo: “Danes 22-letni Tomas Jakoš je bil že leta 2015 del naše ekipe ob gostovanju v Sloveniji. Pri 15 letih se je pridružil mladinski šoli River Plata, kasneje prestopil v moštvo Almirante Brown, lani pa postal del članske ekipe pri San Telmu, ki igra v drugi argentinski ligi. Njegov cilj je slediti stopinjam Lucasa in Andresa,” mi je zaupal Skubic.

Naloži več sorodnih novic
Naloži več novic od Florijan Ropert
Naloži več novic iz Drugo

Dodaj odgovor

Poglejte še

V Nemčiji bo pravico delil tudi Vinčić

Evropska nogometna zveza (UEFA) je sporočila seznam sodnikov, na katere računa med 14. jun…