Gorica – domači znova brez plačila

Foto: Suzana Uršič/Foto Atelje Liquid Sky

Znova se lahko sprašujemo, kaj se dogaja v Novi Gorici? Navzven se zdi stanje skoraj idealno, pogled na lestvico je dober, zaostanek ni prevelik, dolgo pričakovano pokalno napredovanje je tudi tu, za klub igra kar nekaj kakovostnih nogometašev… Drugo vprašanje pa je, kakšno je stanje pri domačih nogometašev, ki že nekaj tednov znova prenašajo nove in nove obljube predsednika Roberta Vrtovca?

Finančna kriza sega v začetek leta 2012, ko je predsednik napovedal krčenje finančnih sredstev. Pred začetkom minule sezone je kriza dosegla prvi večji vrhunec, ko so igralci zahtevali odstop uprave. Uprava je z nekaterimi prestopi zagotovila nekaj denarnih sredstev in s tem kupila tudi nekaj miru do konca jesenskega dela lanske sezone. Po zimskem premoru pa so se  finančne težave, povezane z izplačilom plač, iz meseca v mesec le še stopnjevale. Igralci so se kljub temu odločno in dostojno borili za domači klubski grb ter Gorico obdržali  med prvoligaši. Za prikazano borbo pa so bili nogometaši nagrajeni z novimi obljubami predsednika Vrtovca. Naj spomnimo, Vrtovec je spomladi napovedal, da bodo nogometaši in strokovni štab v dveh tednih dobili vsaj eno zaostalo plačo, saj izraelski Ashdod ni poravnal celotne odškodnine ob prestopu Sandija Arčona. Minila sta dva tedna, minila sta dva meseca, dolžniki pa kljub temu niso prejeli niti ficka. Klub je ostal brez treh pomembnih obrazov, Miha Gregorič je odšel v Koper, medtem ko sta se Dejan Žigon in Miha Mevlja odločila za kariero v Italiji oziroma Švici.

Nato so v klub preko Parme vstopili Italijani, zdelo se je, da je klub rešen in finance urejene. Nogometaši, ki v novogoriškem Športnem parku ne igrajo kot posojeni nogometaši Parme, pa so upali, da bodo izplačila na računih vsaj redna, če že niso višja. A temu seveda ni tako, saj izplačila zamujajo tudi v letošnji sezoni. Prva izplačila so nogometaši, ki so pogodbeno vezani na goriški klub, dobili tik pred začetkom prvenstva, sledila je poravnava zaostalih obveznosti, klub pa ob koncu meseca decembra še vedno ni izplačal plač od meseca septembra. Nogometašem, ki so na plačilni listi Parme izplačila ne zamujajo, vendar z nekaterimi izjemami, med katere spadata Alen Jogan in Uroš Celcer, ki sta poleti postala člana Parme in v Novi Gorici igrata kot posojena nogometaša italijanskega prvoligaša. Tudi omenjena nogometaša sta med tistimi nogometaši, ki še čakajo na velik del neizplačanih finančnih obveznosti. Tudi Saša Aleksander Živec, ki je pogodbeno vezan na domžalski klub, pa naj bi zaradi nerednih izplačil raje izbral vrnitev v stabilnejše domžalsko okolje.

Postavimo se v kožo domačih nogometašev, ki že več let igrajo za Gorico in so primorani iz meseca v mesec prenašati obljube vodstva kluba o izplačilu dohodkov. Potrebno je reči, da si nogometaši zaslužijo vse pohvale, da toliko časa vztrajajo v zelo težkih pogojih. Obenem pa se lahko vprašamo, kako lahko predsednik Vrtovec mirno spi, ko goriška barka pod njegovim vodstvom že nekaj časa pljuje z velikimi (finančnimi) luknjami na dnu palube, ki so med drugim tudi posledica slabega dela vodstva kluba. Lahko sploh igralcem še pogleda v oči ter jim znova in znova prodaja obljube o izplačilu zasluženih plač. Zadnje novice govorijo o tem, da naj bi Parma v Slovenijo poslala športnega direktorja Gorice Micheleja Dal Cina, ki bi nogometašem zagotovil dve zaostali mesečni plači. Verjetno bo kmalu znano, če se bodo besede uresničile, ali pa gre le še za eno od serijskih obljub predsednika Vrtovca.

Kljub ne ravno najbolj rožnatemu položaju, pa vseeno upamo in verjamemo, da se bo finančno stanje novogoriškega prvoligaša čimprej izboljšalo. Mimogrede, obljub o izplačilu plač v naslednjem tednu smo se v minuli sezoni že kar navadili, sicer v drugem okolju, vendar vseeno… Nov propad kluba bi si slovenski nogometni prostor težko privoščil, kljub vsemu Gorica nekaj pomeni v slovenskem nogometu. Gorica je klub, ki ob Mariboru in Celju še edini, ki vse od časa samostojnosti ni izgubil prvoligaškega statusa, je klub, ki je na slovenskih zelenicah osvojil štiri državne in ravno toliko pokalnih naslovov, vrsto let slovenske barve zastopal v evropskih tekmovanjih ter nenazadnje vzgojil tudi veliko kvalitetnih nogometašev, ki so ali pa še branijo barve slovenske reprezentance.

Avtor: Rok Fakin