Foto: Žan Pak Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Maribor se je s Kopra vrnil z ničlo, a tokrat ne po zaslugi slabe igre, temveč kombinacije frustracijskega scenarija, ki ga pozna vsak nogometni romantik: prevladaš tekmeca, vratar jim stoji na glavi, okvir vrat ti vrne vse, kar si dal vanj – in nato izgubiš. Najbolj ironično pri vsem? Trener poražene ekipe je po tekmi govoril kot zmagovalec. “To je nogomet, ne zmaga vedno boljši. Čestitke Kopru za zmago, odločajo zadetki,” je takoj po sodniškem žvižgu pripomnil Feđa Dudić. Čeprav bi večina s takšno izjavo iskala alibi, je strateg vijolic nadaljeval s trezno analizo: “Mi jih nismo dosegli, čeprav smo že pri rezultatu 0:0 imeli tri, štiri situacije, iz katerih je bilo težje zgrešiti kot zadeti. Nato pa smo prejeli gol iz njihovega prvega udarca v okvir vrat. Seveda ni dobro, ko izgubiš, a so mi fantje rekli po koncu, da je bila njihova najboljša tekma v sezoni. Žal je nismo potrdili z točkami, a menim, da v prihodnje ne bo težav, če bomo tako igrali. Pomembno je, da fantje sprejemajo, kar od njih zahtevam. Da si ustvarjajo priložnosti, da poskrbimo za ofenzivni Maribor in upam, da bo to v prihodnje prineslo točke.” Čeprav se sliši kot floskula, tokrat ni bila. Dvakrat okvir vrat, nekajkrat žoga na golovi črti, pa tudi nekaj takšnih poskusov, pri katerih bi komentatorji raje utišali mikrofone. A za razliko od preteklih tekem, na tej ni bilo občutka kaosa v napadu – bolj občutek, da bi lahko igrali do polnoči in še vedno ne bi zadeli. “Glede na prikazano bi bil nezadovoljen tudi v primeru remija. Bili smo dobri, v nekaterih zadevah zelo dobri, vendar nismo bili nagrajeni na ustrezen način,” je ocenil Dudić. Pomembno je, da ni prikrival napak: “Trenutek nepozornosti na sredini igrišča nas je drago stal, tako smo prejeli zadetek. Veselijo pa zadeve, ki jih lahko označimo kot pozitivne. Pritisk, ki smo ga vršili dobro v večjem delu tekme, gradnja igre iz obrambne vrste in številne priložnosti, ki smo si jih ustvarili. Nikdar ne bom iskal alibijev za poraz, a smo lahko vsi skupaj videli, da je bil način izvedbe dober. Bili smo dvakrat boljši kot na prejšnji tekmi, zato je poraz še bolj boleč. Ko je vratar nasprotne ekipe najboljši igralec tekme, potem to veliko pove. Bil je takšen dan, ko nam preprosto ni šlo pri zaključkih. Poskušal sem vse, da bi prišli do preobrata ali vsaj do izenačenja, tekmo smo zaključili s krilnima igralcema na bočnih položajih, vendar nismo našli poti do mreže.” A kljub vsemu ni deloval potrto. Ravno nasprotno. Občutek je bil, kot da je izgubil pravo tekmo, a našel pravo ekipo. “Če želimo osvojiti točke, moramo biti hrabri,” je poudaril pred dnevi – zdaj pa dobil potrditev, da ima moštvo, ki je za to sposobno. Le še ena težava ostaja: norčava neučinkovitost. Zdaj prihaja Primorje in priložnost za hiter popravek. Trener je prepričan, da se psihološki udarec ne bo poznal. “Obžalujemo za zamujeno priložnostjo, da bi se v boju za vrh lestvice bolj približali tekmecem, ki so v dvobojih pred nami razšli neodločeno. Z ostalimi zadevami pa sem lahko, vsaj v 70, 80-odstotni meri zadovoljen. Poraz ne bo vplival na vnemo,” je zagotovil in s tem poslal jasno sporočilo slačilnici. Nekateri porazi bolijo. Ta frustrira. A takšni porazi pogosto naredijo klube boljše kot zmage. K. S.
