Žeželj, Demirović, Kovačević in ostali še vedno kraljujejo na slovenskih zelenicah

Pred dnevi smo v enem izmed člankov že obdelali bivše prvoligaške nogometaše, ki se sedaj potijo na zelenicah 3. SNL vzhod. Tokrat se bomo lotili še njihovih stanovskih kolegov iz 3. SNL zahod. Medtem, ko smo zaradi opisanih dejavnikov v 3. SNL vzhod našteli enaindvajset bivših prvoligaških nogometašev, pa je število nogometašev v zahodnem delu tretjeligašev precej višje. Mi smo jih našteli kar 38, zopet pa smo v obzir vzeli samo tiste, ki v klubih 3. SNL nimajo statusa posojenih nogometašev. Edini klub v katerem spomladi nima nogometaša, ki bi imel izkušnje z igranjem v 1. SNL, je trboveljski Rudar, saj so se pozimi razšli z bivšim nogometašem ajdovskega Primorja Sašom Ogrićem, ki je v dveh prvoligaških sezonah zbral 34 nastopov. Večina nogometašev je igralo predvsem za tri primorske prvoligaše Koper, Gorico in Primorje, zato ne čudi, da največji delež bivših prvoligaških nogometašev igra v primorskih klubih.

Največ nekdanjih prvoligaških igralcev igra v Izoli, kar sedem, člani izolskega kluba so Enes Handanagić, Saša Božičić, Amer Jukan, Darko Kremenović, Edin Sečić, Mark Božić in Anže Rupnik. Bivši prvoligaš, ki ga vodi Alfred “Švicko” Jermaniš, ima izkušeno ekipo in zato ne čudi, da so po šestnajstih odigranih krogi trenutno vodilna ekipa lige. In ravno Enes Handanagić je eden najizkušenejših nogometašev, ki (so) se v tej sezoni podijo po tretjeligaških zelenicah. 33-letni branilec, rojen v BiH, je v karieri osvojil dva naslova državnih prvakov, prvega z Gorico in drugega s Koprom. Kariero v 1. SNL je začel pri Olimpiji, vmes pol leta igral v Kopru, za eno sezono je ostal v Gorici, kar šest let pa je igral v Kopru, kjer je v zadnjih sezonah na nekaj tekmah nosil tudi kapetanski trak. V enajstih sezonah igranja v 1. SNL je zbral 274 nastopov oziroma 22.795 minut.

Več izkušenj z igranjem v 1. SNL ima le Nebojša Kovačević, ki je v dresu Kopra in Gorice zbral kar 350 nastopov in se šestnajstkrat tudi vpisal med strelce. 35-letni nogometaš se je najbolje znašel na poziciji zadnjega veznega nogometaša, kar je botrovalu tudi k velikemu številu rumenih kartonov, v svoji karieri jih je namreč zbral 88, kar je malce manj kot sedem na sezono, šestkrat pa je bil v svoji trinajsletni prvoligaški karieri tudi izključen. Tako kot Handanagić, je tudi Kovačević osvojil naslov državnih prvakov s Koprom, z Gorico pa je bil najboljši v državi trikrat zapored. V mirenski Adrii je Nebojša združil moči z mlajšim bratom Mladenom in Alešem Pušom, bivšim soigralcem iz Gorice.

Z največ zadetki v 1. SNL se lahko med danes tretjeligaškimi nogometaši pohvali Dražen Žeželj, v desetih sezonah igranja je 82-krat premagal nasprotnega vratarja. Najuspešnejši je bil v sezoni 2003/04, ko se je v dresu Ljubljane in Primorja devetnajstkrat veselil zadetka in bil tako tudi najboljši strelec lige. Velja omeniti še sezoni 2002/03, ko je igral pri Ljubljani, in sezono 2005/06, ko je v dresu Primorja zadel štirinajstkrat. Prvoligaško kariero je začel v dresu ljubljanske Svobode, jo nadaljeval pri SET Vevčah, dve sezoni in pol je igral za ljubljansko Olimpijo, kjer ni pustil najboljšega vtisa, zato ga je pot vodila na skrajni severovzhod Slovenije, kjer pa je v črno-belem dresu Mure odigral le štiri tekme. Razcvet je sledil šele po prestopu v četrti ljubljanski klub Ljubljano, kjer je dokončno eksplodiral v spomladanskem delu sezone 2002/03, ko je desetkrat meril v polno. Nato je sledila sezono, ko je bil z devetnajstimi zadetki okronan za najboljšega strelca lige. V Ajdovščini je ostal dve leti in pol, z dobrimi predstavami pa si je prislužil prestop v grški Panionis, ki pa ga je hitro posodil v Niki Volos. Po enoletni grški avanturi se je vrnil v Slovenijo in v zadnji prvoligaški sezoni zaigral še za Domžale. Nato je poizkusil še pri celovškem SAK-u, petem ljubljanskem klubu Slovanu, Radomljah, od leta 2010 pa je član Calcita iz Kamnika, kljub 37-tim letom pa še ni pozabil zadevati, saj je z osmimi zadetki tretji strelec lige.

V članku seveda ne smemo pozabiti omeniti ikone koprskega nogometa Saše Jakomina. Priljubljeni “Tojo” je celotno prvoligaško kariero odigral v dresu Kopra, v osmih sezonah pa je v 211 tekmah na svoj konto vpisal 62 zadetkov, največ v sezoni 2003/04, ko je bil uspešen trinajstkrat. Jakomin je edino tekmo v reprezentačnem dresu odigral marca 2004 v Ženevi proti Švici, ki jo je sicer Slovenija izgubila z rezultatom 2:1, Jakomin pa je priložnost za igro dobil v zadnjih petnajstih minutah. V tujini je zaigral za nemški Unterhaching, s katerim je pol sezone igral tudi v 2. Bundesligi, sezono pa je preživel še v dresu bivšega avstrijskega bundseligaša Bregenza. Leta 2007 se je poslovil od 1. SNL in poizkusil še pri drugem koprskem klubu Bonifiki, v začetku leta 2009 pa se je vrnil tja, kjer je začel, v Ankaran, kjer je letos z Ah Mas Techom osvojil naslov jesenskih prvakov. Kljub slabšemu spomladanskemu štartu se Saša Jakomin, Jan Pahor, Marko Grižonić, Elvis Šahinović in Admir Kršić, na čelu s trenerjem Vladom Badžimom, ne bodo kar tako predali v borbi za prvo mesto.

Reprezentančne izkušnje ima tudi član Izole Amer Jukan, ki je dvakrat zaigral za člansko izbrano vrsto. Nizkorasli vezist, rojen v bosanski Gračanici, je v 1. SNL debitiral s sedemnajstimi leti, ko je debitiral v dresu Kopra. Po treh sezonah v dresu Kopra, je leta 2001 prestopil k Muri, kjer pa se ni ravno izkazal in jo je zapustil že po vsega pol leta in se vrnil v domačo Gračanico, kjer je igral že pred prestopom v Koper. Nato pa so sledile kratkotrajne avanture pri Marsonii iz Slavonskega Broda, izraelskem Hapoelu Petah Tikva, ciprskem Paralimniju, preden pa se je poleti 2007 vrnil na koprsko Bonifiko, pa je leto in pol igral še pri Cibalii iz Vinkovcev. Sezona 2007/08 je bila ena najboljših, saj se je v dresu Kopra osemkrat vpisal med strelce, s čimer si je prislužil tudi reprezentančni dres in prestop v Interblock, ki je tedaj s Jocom Pečečnikom naskakoval vrh slovenskega prvenstva. Tudi pri Interblocku je ostal le leto in pol, saj ga je pot vodila v drugoligaško Primorje, ki se je tudi z njegovo pomočjo vrnilo med prvoligaše. V sezoni 2010/11 je najprej odigral tri tekme v dresu Primorja, nato še tretjič poizkusil pri Kopru, ki ga je tedaj vodil Primož Gliha. V dresu kanarčkov je odigral le osem tekem, saj je pozimi prestopil nazaj v vrste Ajdovcev, ki pa je po koncu sezone razpadlo. Jukan že ima izkušnje z osvajanjem 3. SNL, saj je v lanski sezoni z novomeško Krko prebil v 2. SNL. Pred pričetkom sezone  je okrepil vrste Izolanov, v dresu katerih je trenutno pri trinajstih odigranih tekmah in treh doseženih zadetkih.

Enesa Demirovića ljubiteljem goriškega nogometa ni potrebno podrobneje predstavljati. 40-letni vezist član nogometnih čevljev še ni postavil v kot, saj je že drugo leto član dobrovskega Brda. Je še en v nizu nogometašev, ki so bili rojeni v Bosni in Hercegovini ter prišli v Slovenijo praktično s trebuhom za kruhom, se tukaj uveljavili in ustalili. Demirović je svojo prvoligaško kariero začel v dresu čuda iz Naklega, kot so radi poimenovali ta klub, ki je tedaj znal predvsem na domačem igrišču zmešati štrene marsikateremu klubu, kjer pa je ostal le pol leta, saj je klub ob koncu sezone izpadel iz 1. SNL. Poleti 1995 se je preselil na novogoriški Športni park, kjer je ostal dve sezoni in pol, že v prvi sezoni pa se je veselil presenetljivega naslova prvakov. Sledil je prestop v splitski Hajduk, ki ga je po vsega pol leta prodal v Turčijo, po nekaterih navedbah, naj bi Dalmatinci za njegovo prodajo prejeli skoraj pol milijona evrov. V Turčiji je najprej igral za Adanaspor, kjer je ostal leto dni, saj je sledila selitev v turško prestolnico Carigrad, okrepil je vrste Istanbulspora. Po dveh letih je sledil nov prestop, odločil se je za poizkus v Izraelu, kjer je med leti 2000 in 2005 zaigral za tri klube z imenom Hapoel, najprej v mestu Petah Tikva, nato pa še v Kfar Sabi in Kiryat Shmoni. Poleti 2005 se je odločil za vrnitev v Novo Gorico, v prvi sezoni pa je bil z dvanajstimi zadetki eden najzaslužnejših za še četrti in hkrati zadnji goriški naslov državnih prvakov. V dresu Gorice je v drugem obdobju vztrajal šest sezon, v obeh obdobjih pa je v modrem dresu odigral 240 tekem in se 63-krat vpisal med strelce, trinajstkrat pa je oblekel tudi dres Bosne in Hercegovine.

Morda smo koga v spodnji razpredelnici izpustili, če smo, lahko to zapišete tudi na forumu.

Avtor: Peter Dominko