Kenan Horić: “Ambicije kluba na prvem mestu!”

Foto: Lado Vavpetič

Pred pričetkom sezone smo se pogovarjali s Kenanom Horićem, branilcem domžalskega kluba, ki se je v Slovenijo preselil pozimi in hitro navdušil slovensko javnost, kakor tudi nas. S pametno in zrelo igro se je 23-letni otrok zeniškega Čelika, v preteklosti tudi kapetan članskega moštva, hitro prebil med najboljše branilce Prve lige Telekom Slovenije. Več pa v spodnjem pogovoru.

V zadnjem mesecu je bilo Svetovno prvenstvo osrednji nogometni dogodek. Na njem se je prvič predstavila tudi Bosna in Hercegovina. Ste spremljali nastope Vaših rojakov?
Seveda, spremljal sem nastope reprezentance Bosne in Hercegovine. Že uvrstitev v Brazilijo in igranje tekem Svetovnega prvenstva so bile zgodovinske za našo državo. Kar se mene tiče, so državo predstavljali v dobri luči. Zaradi nekorektnega sojenja, predvsem na tekmi z Argentino, smo nesrečno izpadli… Čakamo na naslednje kvalifikacije, kjer se bomo skušali prebiti na Evropsko prvenstvo v Franciji.

V Domžalah je zasedba mednarodno pestra. Vi, Šišić in Mulalić ste predstavljali BiH, Parker Anglijo, Aneff Urugvaj, novinec Morel Francijo. Večina od naštetih ekip je hitro zaključila s tekmovanjem, je bilo med vami kaj več šale zaradi tega?
Res je, v ekipi Domžal je kar precej tujcev. Bilo je veliko šale predvsem na račun Urugvajca Sashe Aneffa in Angleža Josha Parkerja, s katerima sem si ogledal nekaj tekem prvenstva. Obenem smo tekme Svetovnega prvenstva izkoristili tudi za dodatno druženje, bilo je lepo.

Ste bili s Svetovnim prvenstvom kot celoto zadovoljni? Kdo Vas je najbolj presenetil, v pozitivnem in negativnem smislu?
Svetovno prvenstvo sem spremljal, kolikor sem lahko, saj so se v času prvenstva pričele tudi klubske priprave in si zaradi treningov vseh tekem nisem mogel ogledati. Nemčija je standardno dobra in me niso presenetili, sem bil pa vesel dosežka Argentine, saj dolgo, kar 24 let, niso prišli do polfinala. Razočarali sta me predvsem reprezentanci Španije in Anglije, saj sta imeli obe državi visoka pričakovanja in ambicije, a so z nastopanjem v Braziliji končali že v rani fazi tekmovanja.

Če se vrneva k Vam osebno. V moštvu Domžal ste se dobro znašli, čeprav ste prvič zaigrali izven meja BiH in se s položaja defenzivnega vezista preselili v osrčje obrambe. Je bilo res vse tako lahko kot je izgledalo na igrišču?
Pred prihodom v Domžale sem leto in pol igral na poziciji centralnega branilca, zato mi ta pozicija ni tuja. V Domžale sem bil pripeljan kot centralni branilec, na položaju zadnjega defenzivnega vezista pa sem igral predvsem v začetku članske kariere. Ni se bilo težko prilagoditi, vsi v klubi so me lepo sprejeli in zaigral sem na poziciji, ki sem je bil vajen, ni bilo težav.

Kakšni so bili vtisi ob zimskem prestopu, so se pričakovanja izpolnila?
Pričakovanja in cilji so se izpolnili. Kljub temu, da so Domžale moj prvi klub izven meja Bosne in Hercegovine, sem se hitro prilagodil, kot sem že povedal, so me v klubu lepo sprejeli, tudi jezika pa sta zelo podobna. Zadovoljen sem, saj sem se hitro vklopil v začetno enajsterico.

Pri Čeliku ste si v borbi za žogo pogosto privoščili tudi izlete preko sredine igrišča, tega je bilo v dresu Domžal ni bilo opaziti. Zahteve trenerja ali zgolj prilagoditev?
To je bilo prvenstveno predvsem zaradi velike želje, saj je Čelik moj klub, na tekmah je bilo veliko navijačev, česar za Domžale na žalost ne moremo trditi, in na nekaterih tekmah se je dogajalo, da sem včasih v žaru borbe tudi pretiraval z mero agresivnosti in borbe ter šel čez sto odstotkov.

V BiH prvenstvu ste na 88 tekmah prejeli 27 kartonov. Nasprotniki so v borbi za žogo z Vami pogosto obležali na tleh. V Domžalah ste na 12 tekmah prejeli pet kartonov, a ni bilo nespametnih prekrškov…
V dresu Čelika sem veliko tekem odigral na poziciji defenzivnega vezista, zato sem moral velikokrat poseči tudi po prekrških za rumeni karton. Sedaj igram na poziciji centralnega branilca, zato je potrebno več razmišljati, igrati pametno in se paziti rumenih kartonov. V Bosni in Hercegovini je igra bolj fizična in agresivnejša, na slovenskih zelenicah je fizične agresivnosti v igri nekaj manj, zato sem se moral temu primerno prilagoditi.

Spomladi ste bili standardni član domžalske obrambe, SNPortal pa Vas je uvrstil tudi v idealno enajsterico pomladi. Ste po pol leta igranja v dresu Domžal zadovoljni s svojimi predstavami?
Vtisi so zagotovo pozitivni, vesel sem vašega izbora v idealno enajsterico pomladi in bi se na tem mestu še enkrat zahvalil to, upam, da bom z dobrimi predstavami nadaljeval tudi v prihodnosti. A vseeno, prvenstvo smo končali na šestem mestu lestvice in to ni zadovoljujoče, ne za ekipo, niti za mene. Ambicije kluba so na prvem mestu, v novi sezoni se bomo potrudili, da to mesto izboljšamo. Kar pa se mene osebno tiče, vesel sem dobrih iger v minuli sezoni.

Domžale v minuli sezoni niso dosegle pričakovanj…
Na žalost je ekipa slabo krenila v prvi del sezone, ko je moštvo vodil nekdanji trener Stevan Mojsilović. Ko sem pozimi prišel v Domžale, sem videl, da je ekipa mlada. V začetku spomladanskega dela sezone smo želeli uloviti mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja, dobro smo začeli, a je bila tekma v Velenju (op. p. 24. krog, zmaga Rudarja s 3:1), kjer smo dobro igrali, a izgubili, nekakšna prelomnica v sezoni. Po tisti tekmi smo malce padli in nismo izpolnili klubskih ambicij.

Vsaj zaenkrat v napadu še ni steklo, obramba pa je bila na večini pripravljalnih tekem znova močnejši del moštva…
Kar se tiče obrambe, ne bi smeli dovoliti toliko zadetkov, a smo igrali z renomiranimi nasprotniki. RNK Split, Hajduk in Rijeka igrajo tudi v evropskih tekmovanjih, tudi Zagreb in Metalurg sta bila težavna nasprotnika. Obračuni z zahtevnimi nasprotniki so bili koristni, saj smo lahko videli, kje grešimo in kaj lahko popravimo pred začetkom prvenstva.

In če primerjate kvaliteto igre in samega tekmovanja, katero ligo bi uvrstili višje, slovensko ali BiH?
Zagotovo slovensko, v nasprotnem primeru ne bi iz Čelika prestopil v Domžale. Slovensko prvenstvo je v Evropi bolj cenjeno, v slovenskem prvenstvu je sicer nekaj klubov, ki bi tudi v bosansko-hercegovskem prvenstvu končali pri dnu lestvice, zagotovo pa je več klubov, ki so nivo višje kot klubi v Bosni in Hercegovini. Slovenska liga je močnejša!

Kakšne so osebne ambicije za prihodnost, v pol leta ste dokazali, da ste eden najboljših branilcev lige?
Trenutno se še vedno vidim v Domžalah, pogodba me s klubom veže še za dve leti. Želim izpolniti klubska pričakovanja in cilje, kar pa se tiče mojih ambicij, se želim čim bolje pripraviti ter se dobro predstaviti pred slovensko in morda tudi evropsko javnostjo, nato pa bomo videli kaj bomo prinesla prihodnost.

Morda v bodoče tudi v dresu z državnim grbom?
Zagotovo, vsak nogometaš sanja in si želi, da bi nekega dne zaigral za svojo državo. To je seveda na meni, a vežejo me tudi klubske ambicije. Z ekipo se želimo boriti za vrh lestvice in mesta, ki vodijo v Evropo…

Pripravila: Peter D. & Tim D.