(Foto: Aleš Fevžer) Deli na Facebook Deli na Twitter Deli na Google+ Deli na Reddit Deli na Pinterest Deli na Linkedin Ko so nogometaši Brava v začetku leta 2025 nizali zmago za zmago in samozavestno leteli proti vrhu lestvice, si nihče v Šiški ni mogel predstavljati, kako kruta bo realnost pomladi. Tisto, kar je še pred nekaj meseci delovalo kot pravljica, se je zdaj dokončno sesulo v prah. V Ajdovščini so Ljubljančani doživeli novo bolečo klofuto – tretjo zapored. Tokrat jim je lekcijo iz nogometne učinkovitosti in borbenosti serviralo Primorje, ki je svojo nalogo opravilo brez milosti. 3:0. Gladko. Prepričljivo. Zasluženo. Prvi šok za goste je prišel v 25. minuti, ko je Ishaq Rafiu z raketo z roba kazenskega prostora načel ljubljansko obrambo. Gol, ki je zarezal globoko – ne le v mrežo, ampak v samozavest Šiškarjev. Bravo se je trudil, iskal poti nazaj, a njihova igra je bila prazna, brez energije in brez ideje. Kot da bi v ekipi zmanjkalo kisika. Ko je v 69. minuti zaradi drugega rumenega kartona z igrišča odkorakal še Ange N’Guessan, so se gostje zlomili. Domači so to izkoristili na najbolj krut način — najprej je Haris Kadrić iz bližine povišal na 2:0, nato pa 9. minut kasneje še s svojim drugim golom dokončno pokopal vse upe Brava. Za Ajdovce ta zmaga pomeni skorajda zagotovljen obstanek med elito. Zdaj dihajo bolj sproščeno kot kdajkoli prej. Na drugi strani pa se Bravo utaplja v vse globlji krizi. Sedem tekem brez zmage, trije zaporedni porazi, igra brez ideje, obramba luknjasta kot sir, napad nebogljen. Če je še pred časom govor o Evropi zvenel povsem realno, danes v Šiški skorajda štejejo točke do matematičnega obstanka. K. S.