Nogometaš Maribora je preživljal grozljivo obdobje

Foto: Urban Lesjak

Poškodbe so strah in trepet vsakega nogometaš in na žalost se je z omenjenim dejstvom še predobro spoznal Gregor Sikošek, igralec Maribora, ki se je poškodoval v 24. krogu prvenstva. Sikošek se je poškodoval meseca na tekmi proti Celju, ko je grdo padel v kazenskem prostoru. Podrobnejše raziskave so pokazale, da gre za poškodbo sprednje križne vezi in notranjega meniskusa, Sikošek pa sedaj preživlja zahtevno rehabilitacijo. O tem je spregovoril tudi za Ekipo SN.

“Lahko zatrdim, da je šlo doslej za najhujše obdobje v mojem življenju. Zelo stresno, za telo in za glavo. Če bi se moral soočiti samo s poškodbo, bi še bilo v redu in povsem razumljivo. Zapleti, ki so se pojavili po operaciji in nato dolgi dnevi, tedni v bolnišnici, to pa je bilo najhuje…. Od takrat dalje gledam drugače na zadeve, v nogometu in življenju nasploh. Sem pozitivno naravnan, veliko sem se naučil. Ko sem bil v bolnišnici, sem pač imel veliko časa za razmislek. Včasih sem se jezil že za vsako malenkost, potem pa vidiš, zakaj se je vredno ‘živcirat’, zaradi katerih zadev pa je nesmiselno. Najbolj neprijetno je bilo tisto vmesno čakanje na rezultate. Ko gre na boljše, si vesel. Potem pa pride dan, ko gre na slabše in si poklapan. Dejansko sem šest tednov preživel v bolnišnici, zaradi vmesnega slabega počutja, boril sem se tudi z vročino. Ob tem sem precej shujšal, zdaj pa se vračam in sem le še kilogram in pol oddaljen od svoje običajne teže. Ob družini sem najbolj pogrešal domačo hrano in pa domačo kopalnico. Ko sem prišel domov, sem si najprej vzel čas za dolgo prho,” je svoje vtise strnil Sikošek.

Sikošek je bil pred poškodbo eden boljših posameznikov Maribora, njegovo okrevanje pa še zdaleč ni končano: “Prehitro je še govoriti o tem. Ponavadi rečejo, da mora miniti od operacije 6 do 8 mesecev. Delal bom na polno, ne morem pa z glavo skozi zid. Zavedam se, da mora preteči določeno časovno obdobje, da se vse skupaj zaceli. Zdaj sem premagal neprijetne misli, krvni testi so okej in verjamem, da se kaj podobnega ne bi smelo več ponoviti. Komaj čakam na novo operacijo in začetek pravega okrevanja. Takrat bo spoznanje boljše, ko bom vedno bližje vrnitvi. Meniskus se je zacelil, takoj bom lahko stopil na nogo in razgibaval koleno. Tista najhujša faza, ko ne smeš stopiti na nogo, je zdaj mimo in po tej plati bo okrevanje tokrat nekoliko lažje.”