Dudić z vzhodne tribune: “Zares mi je bilo težko gledati tekmo s tribune”

Maribor je v večnem derbiju znova ostal pri točki, toda tokrat je bil največji pretres pravzaprav na tribuni – tam je moral srečanje spremljati glavni trener Feđa Dudić. In prav od tam je doživel tekmo, ki ga je očitno popolnoma izčrpala. “Zares mi je bilo težko gledati tekmo s tribune. V drugem polčasu sem v nekem trenutku začel kričati od zgoraj, izgubil sem orientacijo, kje sem,” je priznal takoj po prihodu med novinarje.

Njegovo dolgo, skoraj izpovedno poročilo je razgalilo jedro mariborskega problema: izjemen začetek, nato pa padec, ki ga je Olimpija znala izkoristiti. “Kar se tiče tekme, mislim, da bi morali v prvih 25 minutah rešiti obračun. Zelo dobro smo vstopili v tekmo, ob golu imeli še tri, štiri stoodstotne priložnosti,” je dejal in dodal, da je prav v tem delu videl tisti Maribor, ki si ga želi. A po vodstvu je bila zgodba povsem drugačna. Vijoličasti so se po zadetku prehitro umaknili, skoraj simbolično ugasnili, kar je tudi sam izpostavil: “Po golu smo se začeli obnašati, kot da je zadnja, 90. minuta in smo prešli v neko branjenje v drugi tretjini, čeprav se tega nismo dogovorili.” Olimpija je dobila žogo, dobila ritem in nazadnje izkoristila edino pravo priložnost v nadaljevanju.
Dudić pa ni varčeval z besedami niti pri presoji zrelosti svoje ekipe. O prizoru, ko je Maribor ob rdečem kartonu tekmeca kljub številčni premoči igral minuto za minuto z igralcem manj, ker je bil poškodovani Tetteh izven igrišča, je bil zelo neposreden: “Dve minuti ali dve minuti in 20 sekund nismo bili v stanju, da prepoznamo, da moramo narediti prekršek, neko prekinitev, da bi lahko naredili zamenjavo. Mi tečemo za žogo, nihče ne prepozna, da naredi prekršek, povleče nekoga za dres. Da bi prišel v igro naš nov nogometaš in da bi spet imeli igralca več na igrišču. Namesto da bi imeli 10 minut igralca več, smo ga imeli 6, 7. A dobro, to je vse način odraščanja.” Poudaril je tudi debitantski nastop Kobija Bajca: “Rekel sem, da se ne bojim dati v igro mladega igralca. Na velikih tekmah se postane velik igralec. Dobil je priložnost. Videli smo tudi, ko je vstopil Jan Repas, koliko pomeni za našo igro. Kako je spustil žogo, bil miren v zadnjih 10 minutah. Tudi on nam bo prišel še kako prav.”
Največ skrbi pa v mariborskem taboru zbujajo zdravstvene težave Benjamina Tetteha. “Skrbi poškodba Tetteha, ki je moral prej končati s tekmo. Kot mi pravijo zdravniki, ni ravno bajna situacija. In če ostanemo brez njega na naslednjih dveh tekmah ali dlje, ne bo dobro,” je opozoril trener, ki že zdaj razmišlja, kako bo zapolnil vrzel v zadnjih dveh jesenskih krogih. Zelo močna je bila tudi njegova ocena vzdušja v Ljudskem vrtu: “Moram pohvaliti vzdušje. Predvsem navijače Maribora, ki so prišli v velikem številu, naredili vrhunsko vzdušje in to je zagotovo slika, ki je pozitivna. Zares sem prijetno presenečen. Vedel sem, da bo tako.”
Tekmo je s klopi vodil pomočnik Adnan Jahić, ki je videl podobno zgodbo: “Dobra tekma, zelo intenzivna. V prvem polčasu smo bili konkretno boljši nasprotnik. Povedli smo z 1:0 in imeli še štiri ali pet priložnosti za zadetek. V drugem polčasu nas je presekal prejeti zadetek po nepokritem predložku,” je ocenil. Med igralci je občutke strnil Sheyi Ojo: “Mislim, da smo si zaslužili več. Tekmo bi morali zmagati.”

Maribor tako ostaja na razpotju: iz igre je razviden potencial, iz rezultatov pa nezmožnost, da bi ta potencial pretvorili v zmage. Do premora jih čakata še dve tekmi – in, kot pravi Dudić, zadnja priložnost, da jesenski del sezone vsaj delno obrnejo v svojo korist: “Imamo še dva kroga do konca jeseni, moramo ju oddelati na najboljši možni način.“