Tettehov blišč, Durdov odgovor: večni derbi znova razdeljen na dva obraza!

V Ljudskem vrtu je tokrat vladala tista prava, gosta derbiška atmosfera – bakle, glasnost, živčnost, napetost. A zgodba na igrišču je bila razdeljena na dve povsem različni poglavji. Maribor je v prvem polčasu izgledal kot ekipa, ki bi lahko rešila derbi že pred odmorom. V nadaljevanju pa je pobudo popolnoma prepustil Olimpiji, ki je z več energije, več želje in boljšo organizacijo našla pot do zasluženega izenačenja in glede na dogajanje v drugem delu gotovo zapuščala štajersko prestolnico z bolj polnimi pljuči.

Mariborova prevlada, ki je kljubovala le številkam na semaforju
Odprtje tekme je bilo izrazito Štajersko. Že v prvih desetih minutah je Olimpija preživela tri zelo nevarne situacije – dvakrat je meril Hilal Soudani, enkrat je do zaključka prišel še Tetteh. Ljubljančani niso vedeli, s katere strani prihaja pritisk, še posebej v situacijah, ko je Ojo lomil njihovo obrambo z ostrimi podajami v prostor. A realizacija ni bila na mariborski strani. V 20. minuti je derbi eksplodiral – najprej Soudanijev silovit volej v prečko, ki je odmevala po Ljudskem vrtu, potem pa samo nekaj minut zatem odločilna napaka Dige. David Pejičić je videl, kar so vsi v vijoličastem želeli videti – praznino v obrambi Olimpije. Podal je globoko, ostro, natančno. Benjamin Tetteh pa je stekel v prazen prostor, elegantno obšel Dajčarja in žogo plasiral v mrežo. Čista izvedba, čista logika – 1:0.
Tudi pozneje so Mariborčani izgledali prepričljivi. Tshimpamba je zapravil ogromno priložnost za 2:0, Pejičić je v protinapadu spet grozil, Soudani nevarno krožil okoli kazenskega prostora. Olimpija? Posamezni bliski, med katerimi je izstopal volej Dina Kojića – Jug pa ga je prebral in ujel. Sicer pa je bila ljubljanska igra v prvem polčasu brez kompasa in brez ostrine.

Drugi polčas – popoln preobrat intenzitete
Če je prvi del pripadel domačim, je drugi del pripadel Ljubljančanom. Zmaji so stopili raven višje, postali so bolj agresivni, hitrejši v prehodu, predvsem pa so končno začeli igrati kot ekipa, ki derbi jemlje kot obvezno misijo. Najprej je Jug odbil poskus Mitrovskega, potem še Urbančiča. Nato je bil razveljavljen Mariborov drugi zadetek – Soudani je bil pregloboko v prepovedanem položaju, sodniška odločitev pa povsem pravilna.
In medtem ko je Maribor trepetal med dvema ritmoma – napasti ali braniti – je Olimpija udarila.
Podaja Dige z desne strani, Ivan Durdov pa med dvema branilcema z glavo pod prečko – čista izvedba, 1:1. In vse, kar je Maribor zgradil v prvem polčasu, se je sesulo v eni sami akciji. Durdov je bil deset minut kasneje še bližje popolnemu preobratu, a je žogo poslal prek gola. Zmaji pa so bili v tem obdobju nevarnejši, konkretnejši, odločnejši. Vijoličasti so se znašli v težavah, linije so postale predolge, pritisk ni funkcioniral.
Končnica je znova dvignila temperaturo. Ahmet Muhamedbegović je v 80. minuti povsem neodgovorno zrušil Tetteha in upravičeno prejel drugi rumeni karton. Zadnjih deset minut + dodatek je Maribor napadal kot da je ogroženo celotno njihovo sezono. Na derbiju pa je samozavestno debitieral tudi Kobi Bajc ki je nekajkrat dvignil občinstvo, Tetteh je iskal luknje, Ojo pa pumparil žoge v kazenski prostor. Toda Olimpija je zdržala. Zadnji blok gostov v 94. minuti je potrdil tisto, kar je nakazoval drugi polčas – Ljubljančani so si remi zaslužili vsaj toliko kot Maribor.

Končni izid: 1:1.
Rezultat, ki ne ustreza nikomur – razen Celju.